V Moskvi sta se sestala namestnik ruskega zunanjega ministra Grigorij Karasin in ukrajinski veleposlanik v Rusiji Vladimir Jelčenko.

Ukrajina je sicer do zdaj večkrat neuspešno poskušala začeti dvostranske pogovore. Moskva ne priznava novega ukrajinskega državnega vodstva, ki mu očita, da je oblast prevzelo z udarom.

Streli pregnali predstavnike Ovse-ja
Predtem so proruske sile izstrelile opozorilne strele na mednarodne opazovalce organizacije Ovse, ki so skušali priti na polotok Krim.

Trije streli so odjeknili, ko se je konvoj opazovalcev približal kontrolni točki na severu Krima, ki je pod nadzorom proruskih sil. V incidentu ni bilo ranjenih.

Približno 50 vojaških opazovalcev iz 28 držav članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) se je po streljanju obrnilo in odpravilo proti svoji bazi v mestu Herson. Opazovalci bodo po vrnitvi v bazo razmislili o naslednjih korakih, so dodali pri Ovseju.

V Donecku na vzhodu Ukrajine sicer potekajo novi proruski protesti, na katerih se je zbralo več tisoč demonstrantov. Medtem je Moskva ZDA opozorila, da bi se jim kakršne koli sankcije proti Rusiji, s katerimi Washington grozi zaradi ruskega napenjanja moči v okviru ukrajinske krize, vrnile kot bumerang.

Doneck je eno izmed kriznih žarišč Ukrajine, odkar so protivladni protesti z oblasti odnesli predsednika Viktorja Janukoviča, tokrat pa se je v tem mestu ponovno zbralo več tisoč proruskih aktivistov, ki zahtevajo referendum o odcepitvi od Ukrajine, kot so ga predlagali na pretežno rusko govorečem polotoku Krim. "Želimo se priključiti Rusiji, ker vemo, da je njihov standard življenja veliko višji kot naš," je povedala upokojenka Larisa Kukovina, ki se je pridružila več tisočim protestnikom. Podobni protesti so danes potekali tudi v bližnjem, pretežno rusko govorečem mestu Harkov.

Lavrov: Pripravljeni smo na dialog
"Rusija je pripravljena na iskren in enakovreden dialog s tujimi državami o krizi v Ukrajini. Moskva hkrati poziva k preiskavi odgovornosti za ostrostrelske napade med protesti v Kijevu. Odprti smo za iskren, enakovreden in objektiven dialog z našimi tujimi partnerji, da pomagamo celotni Ukrajini najti izhod iz trenutne krize," je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov in dodal, da je kriza v Ukrajini "umetno ustvarjena".

Lavrov je ob tem pozval k preiskavi smrtonosnih ostrostrelskih napadov med protivladnimi protesti v Kijevu, saj po njegovih besedah resnice ni več mogoče prikrivati.

Njegov poziv k preiskavi prihaja, potem ko je v javnost prišel zvočni posnetek telefonskega pogovora estonskega zunanjega ministra Urmasa Paeta in visoke zunanjepolitične predstavnice Evropske unije Catherine Ashton. Paet je Ashtonovo seznanil z navedbami, da bi za ostrostrelci lahko stali prozahodni voditelji.

"Najnovejših informacij o ostrostrelskih napadih ni več mogoče prikrivati, zato predlagamo, da Ovse (Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi) izvede objektivno preiskavo napadov, da ugodimo pravici," je dejal Lavrov.

"Bilo je preveč laži in ta laž se je predolgo zlorabljala, da se evropsko javno mnenje preusmeri v napačno smer in v nasprotju z objektivnimi dejstvi," je bil oster Lavrov.

Odgovornost za smrtne žrtve ostrostrelcev so zahodne države okrivile posebne policijske enote odstavljenega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča. Za Rusijo je razkriti posnetek nov dokaz, da so nove ukrajinske oblasti sestavljene iz skrajnežev.

Novo začasno ukrajinsko vodstvo si želi, da bi smrtonosne ostrostrelske napade preiskal parlamentarni odbor, ki bi ga sestavljali poslanci vseh strank. Odbor bi tako zaslišal med drugim mednarodne strokovnjake, zdravnike in priče napadov.

Na čelu odbora bo predvidoma vodja sveta za nacionalno varnost Andrej Parubij, ki je vodil protestniški tabor na kijevskem Trgu neodvisnosti.

Svarilo Američanom
Rusija je opozorila ZDA pred sprejemanjem prenagljenih in nepremišljenih ukrepov glede Ukrajine, saj se ji bodo sankcije proti Moskvi vrnile kot bumerang.

Lavrov je v petkovem telefonskem pogovoru ameriškemu državnemu sekretarju Johnu Kerryju dejal, da bodo sankcije proti Rusiji nedvomno prizadele ZDA.

Kerry se je v pogovoru zavzel za diplomatsko rešitev spora in napovedal, da bosta z ruskim kolegom še naprej v stiku.

Ameriški predsednik Barack Obama je v četrtek napovedal prve sankcije proti Rusiji. Neimenovanim ruskim državljanom bodo prepovedali vstop v ZDA in jim zamrznili premoženje.

Rusija krepi vojaško prisotnost
Po navedbah ukrajinskih oblasti je na Krimskem polotoku nameščenih že 30.000 ruskih vojakov, medtem ko jih je bilo pred izbruhom krize tam 11.000. V Pentagonu ocenjujejo, da je na Krimu najmanj 20.000 pripadnikov ruskih varnostnih sil.

Ruski predsednik Vladimir Putin je zanikal, da bi bili oboroženi vojaki brez oznak pripadniki ruske vojske, čeprav imajo njihova vozila ruske vojaške registrske tablice.

Po njegovih besedah gre za prostovoljce, ki niso pod njegovimi ukazi, vendar pa si Moskva pridružuje pravico do zaščite rusko govorečih prebivalcev, ki se počutijo ogrožene zaradi novih oblasti v Kijevu.

Putin je ob odprtju paraolimpijskih iger v Sočiju izrazil upanje, da bo športni dogodek pomagal umiriti napetosti glede Ukrajine.

V petek je skupina vojakov vdrla v ukrajinsko vojaško oporišče v bližini Sevastopola. Streljanja ni bilo in incident se je končal mirno.

Na drugi strani Črnega morja je Turčija v zrak poslala lovska letala, potem ko je območje ob njeni obali preletelo vohunsko letalo.

Pred tem je Bosporsko ožino na poti proti Črnemu morju prečkal ameriški rušilec. Ameriška vojska je sporočila, da gre za rutinsko napotitev.

Ruski parlament je sporočil, da bo pomagal Krimu, če se bo ta odločil za priključitev k Rusiji. V četrtek so proruski krimski poslanci glasovali za referendum, ki bo 16. marca in na katerem se bodo prebivalci polotoka odločali za odcepitev od Ukrajine.

Kijev je takoj zavrnil referendum kot neustaven in napovedal, da ga nihče v mednarodni skupnosti ne bo priznal. Enakega mnenja so evropski voditelji in ameriški predsednik.

Plinske grožnje
Ruski energetski velikan Gazprom je sporočil, da mu Ukrajina dolguje 440 milijonov dolarjev za dobavo plina v februarju, s čimer se je skupni dolg povečal na 1,89 milijarde dolarjev, zaradi česar bi lahko prekinili oskrbo.

Po odstavitvi predsednika Viktorja Janukoviča so nove oblasti sporočile, da je država na robu bankrota in v naslednjih dveh letih nujno potrebuje 35 milijard dolarjev nujne pomoči.