Podjetja, ki poslujejo z Rusijo, lahko le spremljajo izjave ameriške in evropske politike na eni strani ter ruske na drugi, in sicer o tem, kdo bo komu zamrznil premoženje. Foto: MMC RTV SLO
Podjetja, ki poslujejo z Rusijo, lahko le spremljajo izjave ameriške in evropske politike na eni strani ter ruske na drugi, in sicer o tem, kdo bo komu zamrznil premoženje. Foto: MMC RTV SLO
Kijev
Sogovorniki so skupaj ugotavljali, da je Krim za Ukrajino verjetno izgubljen. Foto: EPA
Rim
Erjavec se je v Rimu pogovarjal s Kerryjem. Foto: MZZ
Rim
Nekaj več besed si je slovenski zunanji minister izmenjal z ruskim kolegom, saj sta na konferenci o Libiji sedela drug ob drugem. Foto: MZZ
Krim
Krim so "zasedli" vojaki brez oznak. Foto: EPA
Dublin
V številnih državah po svetu potekajo shodi v podporo enotni Ukrajini. Foto: EPA

Slovenski minister je prepričan, da bi za Rusijo ne samo vojna, ampak že sankcije pomenile konec tujih vlaganj in padec rublja. Iz besed Lavrova je razbral, da si Rusija ne želi vojne, ampak hoče le zaščititi svojo manjšino na Krimskem polotoku. Za Rusijo bi sankcije, kaj šele vojna, pomenile konec investicij, padec rublja.

Rusi bodo po besedah Erjavca na vsak način zaščitili svojo manjšino na krimskem polotoku. Sam glede na razvoj dogodkov pričakuje spremembe pri ozemeljski celovitosti Ukrajine po referendumu o odcepitvi Krima, pri čemer zunanji minister poudarja, da Slovenija zagovarja celovitost države.

Slovenija bi morala biti občutljivejša
Nekdanji slovenski minister Dimitrij Rupel se boji vrnitve zgodovine, za katero smo mislili, da ji ne bomo več priča. Nezadovoljen s politiko Slovenije, bi morala biti občutljivejša za poteze Rusije in napotitev 16.000 vojakov v tujo državo.

Ne smemo se postaviti kot nekakšna neuvrščena država med Rusijo in EU-jem, je komentiral nedavno pobudo Erjavca za slovensko posredovanje med Moskvo in Brusljem.

Erjavec je glede predloga za slovensko posredovanje dejal, da ima Slovenija kot članica EU-ja najboljše odnose z Rusijo, pri čemer je izpostavil rusko kapelico.

Rupel je prepričan, da se Erjavec "vleče nazaj" glede pobude, ki je po njegovih besedah sprožila zgražanje v Sloveniji, negativni signali pa so prišli tudi od zunaj.

Tujini, Evropejcem in Američanom, tako nekdanji zunanji minister, dajemo zelo čudne signale, pri čemer je spomnil na sporazum za šolanje slovenskih častnikov v Rusiji, zaradi česar je Slovenijo po njegovih besedah obiskal tudi generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen.

Erjavec zavrača očitke, saj je med tujimi kolegi dobil pozitivne odzive. Ameriški državni sekretar John Kerry se mu je tako zahvalil za pripravljenost Slovenije za sodelovanje v kontaktni skupini in pozdravil naša prizadevanja za politično rešitev.

Lavrov je že jeseni Erjavcu dejal, da ne bodo privolili v pridružitveni sporazum med Ukrajino in EU-jem, zato je sam opozarjal na nujnost vključitve ruske strani v pogajanja. EU je naivno odigral ta proces, zato je tudi ponudil svojo pomoč pri posredovanju.

Zakaj Ukrajino vedno nekam priključujejo?
V Sloveniji živeči ukrajinski glasbenik Vitalij Osmačko je dejal, da ob spremljanju razmer v Ukrajini doživlja grozo. Sam je prepričan, da bi morali Ukrajinci spoštovati Rusijo in se približevati Evropi, ne razume pa, zakaj jih morajo vseskozi nekam priključevati.

Za Osmačka je Krim izgubljen, izredno kritičen pa je bil do novih oblasti: "Eno bando smo zamenjali, prišla je druga banda," je dejal brez dlake na jeziku.

Nekdanji direktor Sove Damir Črnčec je spomnil, da je bil zahod zmagovalec hladne vojne in Rusija poraženec, danes pa se je ruski medved prebudil. Vprašanje zaščite Rusov je prisotno v vseh sosednjih državah, zato bi lahko imeli tokratni dogodki posledice v prihodnosti.

Opozoril je na globoko vpletenost obveščevalnih služb v dogajanje, kar med drugim kažejo razkriti posnetki pogovorov visokih diplomatov in delovanje vojske brez oznak.

Poznavalec varnostnopolitičnih vprašanj Klemen Grošelj je spomnil, da je Rusija tako posredovala že večkrat, a nikoli ne na svojih zahodnih mejah. Današnja odločitev krimskega parlamenta o referendumu za priključitev Rusiji je bila po njegovem mnenju sporočilo evropskih voditeljem na zasedanju v Bruslju.

Opozoril je tudi na naivnost zahoda, ki se ne zaveda, da ima Rusija zelo jasno začrtane svoje strateške cilje, od katerih ne bo odstopala, pri čemer je posebej občutljiva na širjenje EU-ja in zveze Nato.

Rusija ustvarila sovražno sosedo
Nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve Andrej Stopar je prepričan, da se bodo morali Ukrajinci, ki si želijo ozemeljske celovitosti, soočati s tem, da ne bo več tako.

Pri tem opozarja, da krimska zgodba mogoče niti ni edina in lahko bi ji sledil še kakšen del na vzhodu Ukrajine. Po njegovih besedah je odziv Rusije presenetil, saj takih dogodkov ni pričakoval nihče. Sam pa meni, da ruski prebivalci na Krimu ne potrebujejo zaščite.

Potezo Rusije je označil za napačno, saj je iz prej bratske sosede ustvarila sovražno sosednjo državo in kar koli bo že ostalo od Ukrajine, to bo država, ki bo sovražno nastrojena proti Rusiji.

Ukrajina bližje kot se zdi
Ukrajina bližje kot se zdi