Odstavljeni ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je novembra lani zavrnil podpis pridružitvenega sporazuma Ukrajine z Evropsko unijo, ki bi zajemal tudi poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje.

A zaradi spremenjenih varnostnih, političnih in gospodarskih razmer so voditelji EU-ja na začetku marca stabilizacijo ukrajinskega gospodarstva podprli s sprejetjem svežnja ukrepov, med katerimi je podelitev posebnih trgovinskih ugodnosti.

EU je tako sklenil, da ne bo čakal na podpis in začetek veljavnosti pridružitvenega sporazuma, pač pa naj bi določila sporazuma, vezana na carinske dajatve, implementirala brez njega. Ukrep naj bi Ukrajini letno prinesel 500 milijonov evrov koristi.

Vseeno v Bruslju opozarjajo, da prednostni dostop Ukrajine do evropskega trga ne bo mogel v celoti nadomestiti prostotrgovinskega območja, saj predlagajo veljavnost omenjenega ukrepa le do 1. novembra, ko naj bi bil že podpisan in veljaven dogovor o območju proste trgovine.

"Evropska komisija je odločena in pripravljena podpreti Ukrajino pri stabilizaciji njene gospodarske in finančne situacije," je po sprejemu ukrepov poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.

Barroso je tudi spomnil, da so voditelji držav potrdili 11 milijard evrov vreden sveženj podpore Ukrajini. Za preferenčni dostop do evropskega trga bo morala Ukrajina v polnosti sodelovati z EU-jem pri implementaciji in ne bo smela spreminjati trenutno veljavnih carin za izvoz iz EU-ja.

Krimski parlament z deklaracijo o neodvisnosti
Proruski parlament na Krimu je sprejel deklaracijo o "neodvisnosti avtonomne republike Krim in Sevastopola", neodvisnost pa bo začela veljati, če bodo odločitev na nedeljskem referendumu potrdili še volivci.

S sprejetjem deklaracije o neodvisnosti želi parlament, ki ga oblasti v Kijevu ne priznavajo, dati zakonit okvir priključitvi Krima kot suverene države Rusiji. Če se bodo volivci na nedeljskem referendumu odločili za priključitev Rusiji, bo "republika Krim kot neodvisna in suverena država zaprosila Rusijo za priključitev", so zapisali.

V deklaraciji je omenjena tudi ločitev Kosova od Srbije, hkrati pa so pisci deklaracije vanjo tudi zapisali, da "enostranska razglasitev neodvisnosti dela države ne krši mednarodnega prava".

Deklaracijo o neodvisnosti je danes sprejel tudi mestni svet Sevastopola, kjer so za nedeljo prav tako že sklicali referendum o priključitvi Rusiji, so še sporočili iz krimskega parlamenta.

Več pravic Tatarom
Krimski parlament je sprejel tudi resolucijo o ponovni vzpostavitvi pravic krimskih Tatarov in njihovi integraciji v družbo. V resoluciji je zapisano, da bo nova ustava republike Krim vsebovala štiri zagotovila za krimske Tatare, ki predstavljajo 12 odstotkov prebivalstva na tem polotoku na jugu Ukrajine.

Z ustavo bo jezik krimskih Tatarov postal uradni jezik ob ruskem in ukrajinskem, zagotovljena bodo imeli mesta v lokalnih svetih in drugih telesih, priznali bodo tudi njihove samoupravne organe, kot je njihov parlament, in telesa, ki jih ta tvori, so zapisali v deklaraciji.

Ukrajinski parlament je danes opozoril regionalni parlament na Krimu, da mu grozi razpust, če ne bo odpovedal nedeljskega referenduma.

Krimsko letališče zaprto za vse lete, razen v Moskvo in iz nje
Proruski aktivisti so danes tudi ukazali ukinitev vseh poletov z in na glavno letališče v Simferopolu, z izjemo letov v Moskvo. Prevzeli so tudi nadzor nad letališčem, tako da se je danes letalo, ki je vzletelo iz Kijeva proti Simferopolu po vzletu obrnilo in vrnilo v Kijev, saj ni prejelo dovoljenja za pristanek.

Janukovič: Takoj, ko bo mogoče, se bom vrnil v Kijev
Medtem je odstavljeni ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, ki je v Rusiji, znova zatrdil, da je zakoniti predsednik Ukrajine."Nikoli nisem pobegnil nikamor. Ko so skrajneži zasedli vladna poslopja, sem bil v Harkovu, pozneje pa sem šel v Doneck in na Krim. Prepričan sem, da se bom, ko se bo položaj izboljšal, takoj vrnil v Kijev," je dejal odstavljeni Janukovič.

Po njegovih besedah ukrajinska vojska ne bo poslušala ukazov "hunte" v Kijevu, ki je z udarom prevzela oblast. Kot pravi, je zakoniti vodja države in vrhovni poveljnik ukrajinske vojske. "Še vedno sem živ in sem zakoniti predsednik," je dejal Janukovič. Zahodnim silam, ki so priznale novo vlado v Kijevu, je namenil ostre besede: "Ste slepi? Ste pozabili, kaj je fašizem?" Kot pravi, bi morala mednarodna skupnost vedeti, da ne sme podpreti nezakonitih oblasti.

Ob tem je tudi zatrdil, da bodo predsedniške volitve, ki so razpisane za 25. maj, nezakonite, saj "jih bo razpisala "hunta," ki je prevzela oblast v Ukrajini."

Zelo kritičen je bil predvsem do ZDA in odločitve Washingtona, da novim oblastem zagotovi milijardo dolarjev posojila, in poudaril, da ameriška zakonodaja prepoveduje finančno pomoč vladam, ki so prišle na oblast z udarom. "Nimate nobene zakonske osnove za finančno pomoč tem ukrajinskim tolpam."

Ameriški državni sekretar John Kerry je zavrnil možnost srečanja z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, dokler Moskva ne bo pokazala resnega zanimanja za ameriške predloge za reševanje krize v Ukrajini. Lavrov je v soboto Kerryja povabil v Moskvo na pogovor o krizi v Ukrajini, vendar je ameriški državni sekretar povabilo odklonil in dodal, da je vojaško posredovanje na Krimu močno otežilo vsakršna pogajanja. Kerry je Lavrovu povedal, da mora Rusija ustaviti vojaško napredovanje na Krimu, preklicati prizadevanja za priključitev Krimskega polotoka in končati izzivanja.

ZDA potrebujejo konkretne dokaze, da se je Rusija pripravljena resno pogovarjati o diplomatski rešitvi oziroma ameriških predlogih za pomoč pri neposrednih pogajanjih med Kijevom in Moskvo, je dejala tiskovna predstavnica State Departmenta Jen Psaki. Prav tako mora izkazati pripravljenost na uporabo mednarodnih mehanizmov, kot je skupina za stike. Med predlogi, ki jih je podal Kerry, je tudi oblikovanje kontaktne skupine, ki bi omogočila neposredne pogovore med Ukrajino in Rusijo.

Moskva je v ponedeljek sporočila, da pripravlja svoje predloge za rešitev krize v Ukrajini.

Pogovore med ZDA in Rusijo bo še posebej težko izpeljati, če bodo na Krimu izvedli referendum o priključitvi k Rusiji, ki je napovedan za nedeljo. Ukrajina in Zahod sta prepričana, da je izvedba referenduma nezakonita.

Nato je v ponedeljek napovedal, da bo začel izvajati izvidniške polete v zračnem prostoru Poljske in Romunije, s čimer želi okrepiti spremljanje dogodkov v Ukrajini.

Vojaška bolnišnica v Simferopolu v rokah oboroženih enot
Včeraj je skupina oboroženih moških, šlo naj bi za ruske vojake in lokalne oborožene skupine, zasedla vojaško bolnišnico v Simferopolu. Medtem proruske enote obkoljujejo ukrajinske enote na Krimu, pri čemer Moskva zanika, da gre za njene enote, in trdi, da gre za oborožene moške brez označb, ki so združeni v "samoobrambne" enote. Proruske enote so skušale zajeti tudi vojaško oporišče v Bahčisaraju, ki leži med Simferopolom in Sevastopolom, a so jim to ukrajinske enote preprečile.

Kaj bo storil Varnostni svet?
Prizadevanja na diplomatski ravni se medtem nadaljujejo. Varnostni svet Združenih narodov, ki je najpomembnejši organ mednarodne skupnosti, je o Ukrajini v zadnjih desetih dneh razpravljal petkrat, a brez konkretnih izidov, saj ima Rusija pravico veta. Britanski veleposlanik Mark Lyall Grant je dejal, da je Rusija sicer v vse večji osami in pod pritiskom, zdaj tudi zato, da ustavi nezakoniti referendum na Krimu.

Francoski zunanji minister Laurent Fabius je danes Moskvo opozoril, da bi Evropska unija lahko še ta teden zaostrila sankcije proti Moskvi, če slednja ne bo odgovorila na zahodne pobude za reševanje krize. "Če se bodo Rusi odzvali pozitivno, bo (ameriški državni sekretar) John Kerry odšel v Moskvo in sankcij ne bo takoj. Če pa se ne bodo odzvali ali če se bodo odzvali negativno, bo sledila serija sankcij, ki bi jih lahko sprejeli že ta teden," je dejal Fabius.

Po Fabiusovih besedah so med sankcijami zamrznitev osebnih sredstev Rusov in Ukrajincev, prepoved potovanja in izdajanje vizumov vsem tistim ruskim in ukrajinskim državljanom, ki spodbujajo krizo v Ukrajini in na Krimu.

Lobiranje Obame pri kitajskem predsedniku
Novo dinamiko v VS-ju ZN-a bi lahko prinesel le jasen poziv Kitajske Rusiji, naj pusti Ukrajino pri miru. Tega se zavedajo tudi ZDA in predsednik Barack Obama je v ponedeljek po telefonu poklical kitajskega kolega Ši Džinpinga. Končalo se je s polovičnim izkupičkom za obe strani.

Kitajski predsednik se je strinjal s pomenom ohranitve ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine, Obama pa je moral privoliti, da to velja "v kontekstu širšega delovanja mednarodnega sistema". Kaj to pomeni za prihodnja prizadevanja za neodvisnost po svetu, bo pokazal čas.