Ob 20. uri po krajevnem času oziroma 19. uri po srednjeevropskem času so zaprli volišča. Glasovanje je potekalo mirno in brez incidentov, oblasti pa poročajo o zelo visoki volilni udeležbi. Po vzporednih volitvah, katerih izide je po zaprtju volišč objavila ruska državna televizija, naj bi priključitev Rusiji podprlo 93 odstotkov volivcev.

Glas je oddalo okoli 85 odstotkov volilnih upravičencev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kot kažejo vzporedne volitve, ki jih je opravil krimski inštitut za politične in sociološke študije, pa je sedem odstotkov udeležencev glasovalo za to, da bi Krim ohranil svoj status. Vodja misije mednarodnih opazovalcev Mateusz Piskorski je sporočil, da je bil referendum v celoti v skladu z mednarodnimi standardi in demokratičnimi postopki.

Prvi izidi referenduma naj bi bili znani ponoči, na Leninovem trgu v Simferopolu pa se je medtem že začelo slavje, poroča BBC. Na poslopje lokalne vlade so projicirali napis: "Doma smo!" Množice so se že začele zbirati tudi v Sevastopolu. Ljudje mahajo z ruskimi in krimskimi zastavami in vzklikajo: "Rusija!"

Za Rusijo ali Ukrajino
Prebivalci Krima so se na referendumu odločali med dvema vprašanjema, in sicer ali podpirajo vnovično združitev Krima z Rusijo oziroma ali podpirajo vrnitev ustave republike Krim iz leta 1992 in status Krima kot dela Ukrajine. Referendumu nasprotujejo začasne oblasti v Kijevu in mednarodna skupnost z ZDA in EU-jem na čelu, Moskva pa vztraja, da imajo prebivalci Krima pravico do samoodločbe.

V Kijevu so celoten referendumski proces na Krimu označili za farso, organizirano v Moskvi. Referendum je bil po njihovem prepričanju v nasprotju z ukrajinsko ustavo, pa tudi z mednarodnim pravom. Iz Moskve pa so sporočili, da bodo spoštovali voljo krimskega prebivalstva.

Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da so novinarjem na številnih voliščih prepovedali vstop, okoli 65 ljudi pa naj bi v Sevastopolu videli oddati glas že pred uradnim odprtjem glasovanja.

"Vsi bomo živeli srečno"
Nobenih težav pa ni videl premier Krima Sergej Aksjonov. "To je zgodovinski trenutek, vsi bomo živeli srečno," je poudaril ob oddaji glasu v Simferopolu. "Zvečer bomo slavili," je dodal. Vodja organizacijskega odbora volitev Mihail Mališev pa je sporočil, da glasovanje poteka brez težav ali motenj. "Niti ene pritožbe nismo prejeli," je poudaril.

Krimski Tatari, ki predstavljajo 12 odstotkov prebivalstva polotoka, so pozvali k bojkotu referenduma, a je Aksjonov poudaril, da jih je približno 40 odstotkov danes sodelovalo na referendumu. K bojkotu je pozval tudi začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov. "Izid je bil vnaprej načrtovan kot formalno opravičilo Kremlja, da pošlje svoje vojake in začne vojno, ki bo uničila življenja ljudi in gospodarske obete Krima," je poudaril.

Manj mirno kot na Krimu pa je na vzhodu države. V vzhodnoukrajinskem mestu Doneck so proruski demonstranti zasedli prostore tožilstva in policije.

ZDA in Rusija še vedno vsaka na svoji strani
Ameriški in ruski zunanji minister John Kerry in Sergej Lavrov sta se o referendumu spet pogovarjala po telefonu, vendar stališč svojih držav nista zbližala. Lavrov je dejal, da je pravica prebivalcev Krima do samoodločbe v skladu z mednarodnim pravom. Rusija pa vztraja, da bi moral biti izid referenduma izhodiščna točka v snovanju prihodnosti polotoka.

ZDA pa so po zaprtju volišč spet sporočile, da referenduma ne priznavajo. Ruska dejanja v ukrajinski krizi je tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney označil za "nevarna in destabilizacijska". "Davno so že mimo dnevi, v katerih bi mednarodna skupnost tiho stala ob strani, medtem ko bi si ena država nasilno prisvajala ozemlje druge," je dejal po poročanju BBC-ja.

Referendum je po mnenju Bele hiše v nasprotju z ukrajinsko ustavo. Mednarodna skupnost po navedbah ZDA ne bo priznala izidov glasovanja, izvedenega pod grožnjo nasilja in zastraševanja z ruskim vojaškim posredovanjem.

Rusija dobiva "izgubljene rojake nazaj"
Drugačno vzdušje pa vlada v Moskvi. Predsednik ruske dume Sergej Nariškin je referendum označil za zgodovinski trenutek za Rusijo. Kot je poudaril, bo treba počakati na uradne izide, je pa izpostavil, da je Rusija v zadnjih letih prebivalstvo predvsem izgubljala. "Tukaj pa dobivamo izgubljene rojake nazaj," je dejal.

Duma je že v torek začela formalno razpravo o predlogu zakona, ki bi omogočil, da se Krim pridruži Rusiji. O zakonu naj bi glasovali 21. marca. Končna odločitev bo sicer v rokah ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Za EU referendum "nezakonit in nelegitimen"
Glede spoštovanja izida referenduma sta se jasno izrazila predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. V skupni izjavi za javnost sta zapisala, da je referendum "nezakonit in nelegitimen".

"EU ima posebno odgovornost za mir, stabilnost in blaginjo na evropski celini in bo prek vseh dostopnih kanalov še naprej sledil tem ciljem," sta sporočila. Za ponedeljek sta v okviru prizadevanj, da bi Rusija umaknila svojo vojsko s Krima, napovedala sprejetje novih sankcij. Ponovila sta obsodbo neizzvane kršitve suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine.

Rešitev krize v Ukrajini mora po njunem mnenju temeljiti na ozemeljski celovitosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine v okviru ukrajinske ustave ter strogem spoštovanju mednarodnih standardov. Samo s skupnim delovanjem prek diplomatskih procesov, vključno z neposrednimi pogovori med vladami Ukrajine in Rusije, bomo dosegli rešitev krize, sta še zapisala.

Napeto od odstavitve Janukoviča
Položaj na polotoku Krim se je zaostril po odstavitvi ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča. Oblast v Simferopolu so prevzele proruske sile, kmalu zatem pa je tamkajšnji parlament napovedal referendum o priključitvi Krima Rusiji.

Na Krimu živi nekaj manj kot dva milijona ljudi, večina (58 odstotkov) jih je etničnih Rusov, 24 odstotkov je Ukrajincev, 12 odstotkov pa krimskih Tatarov. Oblasti v Simferopolu trdijo, da priključitev Rusiji podpira več kot 80 odstotkov prebivalcev Krima, zato je skoraj gotovo, da bo referendum uspel.

Ostri varnostni ukrepi, razmere napete
Po poročanju dopisnice RTV Slovenija Vlaste Jeseničnik so varnostni ukrepi na Krimu močno zaostreni - v Simferopolu in drugih mestih po ulicah patruljirajo enote samoobrambe, razmere so napete tudi zaradi ruskih vojakov, ki so v zadnjih 14 dneh zasedli številne ukrajinske vojašnice ali zaprli dostop do njih. Nov incident se je zgodil v soboto, ko je v vas Strilkove severno od administrativne meje med Krimom in preostalim delom Ukrajine vdrlo približno 80 ruskih vojakov s helikopterji in oklepniki. Po posredovanju ukrajinske vojske so ruski vojaki vas zapustili.

Doseženo premirje na Krimu
Kot je sporočil vršilec dolžnosti ukrajinskega obrambnega ministra Igor Tenjuh, so se poveljniki ruske in ukrajinske vojske na Krimu dogovorili, da oporišča ukrajinske vojske do petka, 21. marca, ne bodo več zaprta. "Poveljniki so dosegli dogovor, po katerem do 21. marca ruske enote ne bodo sprejemale nobenih ukrepov za onemogočitev naših enot, zato bodo v tem času v celoti obnovile svoje zaloge," je pojasnil.

Dodal je, da so ukrajinske enote na Krimu v stanju bojne pripravljenosti, da pa so razmere mirne. "Kar zadeva naša vojaška oporišča, so se razmere normalizirale," je dejal. Oporišča ukrajinske vojske na polotoku na jugu Ukrajine sicer blokirajo ruska vojska ali proruske milice, zato je njihova oskrba motena. Na Krimu naj bi bilo že več kot 20.000 ruskih vojakov.

Spodnji dom ruskega parlamenta, duma, naj bi 21. marca glasoval o predlogu zakona o priključitvi Krima Rusiji, potem ko naj bi to danes na referendumu potrdili volivci na Krimu. Isti dan pa naj bi Ukrajina z EU-jem podpisala politični del pridružitvenega sporazuma.

Na MMC-ju razvoj dogodkov na Krimu, v Ukrajini in v mednarodni skupnosti spremljamo s posebno aplikacijo, kjer boste lahko izvedeli vse najnovejše informacije o dogajanju na terenu, spremljali dogajanja na družbenih omrežjih ter slišali oz. videli poročila naših televizijskih in radijskih kolegov.