Do zdaj so se članice Evropske unije, med njimi tudi Slovenija, kjer je predvidena trasa plinovoda, same dvostransko pogajale z ruskim energetskim velikanom Gazpromom, a je nato Bruselj pred tednom dni ugotovil, da dvostranski dogovori ne upoštevajo ključnih načel evropske energetske zakonodaje.

"Danes pa smo s temi državami in njihovimi ministri razpravljali o tem in se dogovorili, da bo Evropska komisija prevzela vodstvo, da bi v pogajanjih z ruskimi partnerji poskrbela za spoštovanje evropskega pravnega reda in za vse morebitne spremembe, ki bi bile potrebne v bilateralnih medvladnih sporazumih," je pojasnil komisar za energijo Günther Oettinger po sestanku z ministri članic držav, kjer bo zgrajen plinovod.

Oettinger je napovedal, da bo to del pogajanj januarja v Moskvi. "Menimo, da Južni tok pomembno dopolnjuje naša panevropska omrežja. Nismo poti njemu, a želimo zagotoviti, da so evropska pravila na vseh pomembnih področjih spoštovana," je zatrdil.

Na vprašanja glede očitkov, da je Evropska komisija pri obravnavi Južnega toka uporabila strožje standarde kot pri Severnem toku, je Oettinger odgovoril nikalno in pojasnil, da za vso infrastrukturo v EU-ju velja zakonodaja notranjega trga, ki ima določene zahteve.

Po njegovih besedah Severni tok ni bil deležen nič bolj naklonjene obravnave kot Južni tok, je pa ob tem spomnil, da lahko Bruselj odobri začasne izjeme pri določenih pravilih, če se zanje zaprosi. "To se je zgodilo pri Severnem toku, kjer smo odobrili nekatere izjeme. V primeru Južnega toka pa ni bilo prošenj za izjeme," je še pojasnil Oettinger.

Južni tok ključen za Slovenijo
Z evropskim komisarjem so se sestali ministri šestih članic, med njimi tudi slovenski minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, ki je poudaril, da Slovenija aktivno pristopa k reševanju tega vprašanja.

Omerzel je pojasnil, da je Južni tok za Slovenijo investicijskega pomena, kar je poudaril tudi v pogovorih s komisarjem. "Projekt predstavlja pomembno diverzifikacijo poti in je regionalnega pomena z vidika zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom," je dejal.

Slovenski minister je tudi izrazil presenečenje nad pismom komisarja ruski strani in dodal, da Slovenija še vedno čaka na uradni odgovor Evropske komisije.

Pogodbe o gradnji plinovoda Južni tok so z Rusijo poleg Slovenije sklenile še Bolgarija, Madžarska, Grčija, Hrvaška in Avstrija ter Srbija, ki je članica t. i. energetske skupnosti, v kateri sodelujejo vzhodnoevropske države.