Bratovščino je leta 1969 ustanovil francoski nadškof Marcel Lefebvre, ki so ga leta 1989 kot odpadnika izključili iz Cerkve. Leta 1970 se je Bratovščina odcepila od Vatikana, januarja letos pa je papež Benedikt XVI. preklical odlok o izključitvi štirih škofov te v Švici nastanjene skupine. Papeževa odločitev o preklicu je bila poskus, da bi preprečil nadaljnji razdor med Cerkvijo in Bratovščino, ki zavrača modernizacijo in odpiranje Cerkve. Odločitev poglavarja Rimskokatoliške cerkve pa je sprožila jezno reakcijo Judov, ker je eden izmed škofov, Britanec Richard Williamson, podvomil o številu Judov, ki so umrli med holokavstom.

Vatikan trdi, da Bratovščina nima statusa v Cerkvi in da je posvetitev treh moških iz Poljske, Švice in Švedske med obredom v latinščini v Zeitzkofnu v Nemčiji nelegitimna. Kljub nasprotovanju Cerkve namerava Bratovščina posvetiti še več moških. Predstavnik Bratovščine je dejal, da so posvetitve upravičene, saj se Cerkev spopada z "veliko nujo" zaradi upada števila duhovščine in vernikov. "Cerkev bo izkrvavela do smrti," je izjavil oče Andreas Steiner.