Brazilija je ena izmed držav iz skupine BRICS, ki označuje najhitreje rastoča gospodarstva. Poleg nje jo sestavljajo še Rusija, Indija, Kitajska in od leta 2010 tudi Južnoafriška republika.

Gospodarska zmogljivost teh držav je tako velika, da bi do leta 2050 lahko skupaj postale največja gospodarstva na svetu, saj predstavljajo več kot četrtino svetovne površine in 40 odstotkov svetovnega prebivalstva.

Tokrat smo pod lupo vzeli Brazilijo.

Kakšne možnosti se odpirajo drugim državam v poslovanju s takšnim "velikanom", kako se država spopada z mednarodnimi pretresi na gospodarskih in finančnih trgih, kaj ima od gospodarskega napredka povprečen državljan in kako se bo država spremenila zaradi dveh največjih športnih dogodkov, ki ju bo gostila v kratkem? O vsem tem smo se pogovarjali z Ivanom Majcnom, ki v Sao Paulu vodi gospodarski oddelek slovenskega veleposlaništva v Braziliji. Majcen opozarja, da bi se moral ta oddelek nujno razširiti, da bi lahko vsaj poskusili iz sodelovanja s tako ogromnim, zaščitenim in konkurenčnim trgom iztržiti (še) več.

Blagovna menjava med Slovenijo in Brazilijo se v zadnjih letih povečuje, a naša država ima ves čas trgovinski primanjkljaj, torej iz Brazilije več uvozi kot vanjo izvozi. V čem vidite težavo, v nekonkurenčnosti slovenskih podjetij in nezadostni pomoči države, ali pa se je na tako ogromen trg, kot je brazilski, enostavno težko prebiti?
Kar se tiče medsebojne blagovne menjave oziroma gospodarskega sodelovanja, je treba reči, da smo lahko zadovoljni predvsem s trendi. Če pogledamo štiri leta nazaj, se je celotna menjava povečala za več kot 50 odstotkov, tudi naš izvoz v Brazilijo narašča in je višji kot izvoz v druge države. Res pa je, da imamo vsa leta kar velik deficit v tem sodelovanju. Razlog je po moji oceni v tem, da je Brazilija zelo velik izvoznik surovin, polproizvodov in materialov, ki jih mi potrebujemo za svoje poslovanje. Tako da ne smemo na to gledati samo kot na nek presežek pri Braziliji, ampak je to lahko celo pozitivna ocena.

Brazilijo bi bilo treba uvrstiti med naše strateške partnerje pri dobavah ključnih surovin, pa tudi hrane. Če pogledamo, kaj uvažamo iz Brazilije, gre ravno za hrano - sojo, sladkor, kavo, meso ... Brazilija je največji izvoznik hrane na svetu, največji izvoznik govejega mesa - to ni Argentina, kot mnogi mislijo -, piščančjega mesa ... Treba se je usmeriti predvsem v to, kako povečevati naš izvoz v Brazilijo. Da ni tako velik, je razlog tudi v tem, da je ta trg ogromen, makroekonomsko stabilen in privlačen, vendar tudi zelo zahteven in konkurenčen. In kot na drugih velikih trgih, kot so kitajski, indijski, ameriški, se mi bolj srečujemo z domačimi težavami, kot so tisti na samem trgu. Ti vel iki trgi namreč zahtevajo dolgoročnejši in bolj prilagojen pristop, podjetja potrebujejo tako pomoč kot orodja, razvita pri državi. Mi pa praktično ne pomagamo podjetjem pri njihovem pospeševanju prodaje. Govorim npr. o tem, da bi jim lahko pomagali pri raziskovanju trga, nastopih na sejmih ... Razlog za primanjkljaj je tudi v tem, da je Brazilija ne le industrijsko razvita, ampak gre tudi za trg, ki je zelo zaščiten. Brazilija ima manj kot 10 odstotkov uvoza v strukturi svojega BDP-ja, in še to gre večinoma za blago za nadaljnjo predelavo. Državo tudi kritizirajo, ker je v času svetovne gospodarske krize uvedla cel niz protekcionističnih ukrepov. Vse to so razlogi za naš primanjkljaj v blagovni menjavi, a še enkrat je treba poudariti, da Brazilci izvažajo predvsem surovine, mi pa končne izdelke, tako da je tudi stopnja zaščitenosti pri enih in drugih zelo različna.

Koliko slovenskih podjetij je kljub vsemu navzočih v Braziliji in katerim je uspel največji preboj na trg?
Da bi imeli eno podjetje, ki izrazito izstopa, tega ni. Navzočih je okoli sto slovenskih podjetij, ki so po svoji razsežnosti majhna in srednja podjetja in ki že leta in leta uspešno delujejo na tem trgu. In tudi na nasprotni strani imamo okoli sto brazilskih podjetij, ki uspešno izvažajo v Slovenijo. Struktura našega izvoza je zelo ugodna, saj gre večinoma za proizvode z visoko dodano vrednostjo. Prednjačijo proizvodi, kot so električne in elektronske komponente - Iskra Letrika ima v Braziliji tudi manjši proizvodni obrat. Oni so zelo uspešni pri izdelovanju komponent za avtomobilsko, avtobusno in traktorsko industrijo. Brazilija je sicer četrti največji avtomobilski trg na svetu tako po porabi kot proizvodnji. Zelo visoko so uvrščeni tudi farmacevtski proizvodi - že leta je navzoč Lek, ki je svoj izvoz še dodatno povečal, saj je tudi Novartis zelo močen v Braziliji. Več let uspešno izvaža Metal Ravne - gre predvsem za razna specialna jekla. Potem je še cel niz manjših podjetij, med katerimi je tudi veliko takih, ki imajo zelo sofisticirane proizvode, npr. malo podjetje iz Ajdovščine, k i izvaža brezpilotna letala, pa Pipistrel in nekaj podjetij, ki so zelo uspešna na področju IT-ja in izvažajo programsko opremo. To sta Isoline in IPS.

Spodbuden je trend na področju storitev. Na področju turizma številke niso velike, a lani je na primer Slovenijo obiskalo okoli 4.000 Brazilcev, kar je stoodstotno povečanje v primerjavi z letom prej. In to brez enega samega evra, namenjenega promociji. Slovenija nima niti enega samega prospekta v portugalščini, se pa lahko ponuja v sklopu drugih držav v regiji. Malo nam pomaga Hrvaška, ki je postala zelo prepoznavna, zanimiva in priljubljena destinacija v Braziliji, tako da veliko brazilskih turistov to izkoristi in ob obisku Evrope odide še v druge bližnje države. Mi se tu premalo povezujemo s Hrvaško, Furlanijo, Benetkami, Koroško, saj bi lahko ta del ponudili v paketu. Razen beneškega letališča letalskih povezav z Brazilijo v bližini ni. Obstajajo tudi logistične storitve, predvsem glede Luke Koper se stvari dobro razvijajo tako na področju kontejnerskega transporta kot razsutega tovora, so pa še velike priložnosti in tudi ambicije Luke, zato verjamem, da se bo tu še kaj zgodilo.

Še bolj pa smo lahko zadovoljni na področju znanstvenega raziskovanja, saj imamo z Brazilijo sklenjen sporazum o tem, vse bolj pa se krepi tudi sodelovanje med določenimi raziskovalnimi institucijami. V Braziliji je namreč zdaj najbolj cenjeno znanje in država izredno spodbuja znanstveno sodelovanje.

Kakšni poslovneži so Brazilci? Saj veste, za velike narode velja cel kup stereotipov, tudi pri poslovanju - Američani naj bi bili tako zelo odprti, Japonci zadržani in z nizom pravil, Rusi naj bi dogovore najraje sklepali ob vodki ... Na kaj je treba paziti pri Brazilcih?
Pri Brazilcih je zelo pomemben osebni pristop. Poslovanja ne razumejo kot sklepanja dogovora med podjetjema, ampak gre vedno za medčloveški odnos. Na to so zelo občutljivi in posledica tega je, da so zelo od prti, gostoljubni in topli, kar so same pozitivne stvari. Do tujcev so zelo spoštljivi, morda včasih še preveč, in precej samokritični. So zelo tolerantni do različnih ver, ras, barve kože, saj je država izredno multikulturna, zato se pri njih vsak človek dobro počuti. Od velikih držav je zaradi njihove kulture morda najlažje sodelovati prav z Brazilci. Seveda pa je treba kot povsod tudi tu uporabljati določene dobre prakse, da se obvladujejo tveganja, treba je biti tudi previden. Miselnost je morda malo podobna sredozemskim državam, na primer Italiji, Španiji, Portugalski ...

Koliko možnosti in časa vam ostane za navezovanje stikov in pomoč slovenskim podjetjem v drugih državah Južne Amerike, saj gre za res ogromno območje, ki ga sestavljajo precej različne države z različnimi gospodarskimi cilji, naravnimi viri in tudi političnimi sistemi?
Samo Brazilija obsega 50 odstotkov Južne Amerike, tako po prebivalstvu kot površini, tako da je že sama kontinentalnih razsežnosti, večja je od Evrope. Naša pisarna je v Sao Paulu, ki je ena izmed 27 brazilskih zveznih držav. Naš gospodarski oddelek - kot tudi slovensko veleposlaništvo v Brasilii -, uradno pokriva še Bolivijo, Ekvador, Venezuelo in Kolumbijo, zato gre bolj za lepe želje kot resničnost, da bi vse to območje lahko kakovostno pokrivali. Lahko pomagamo z informacijami, navežemo stike, brez naše prisotnosti in ob vseh varčevalnih ukrepih pa je seveda ta pomoč zelo zelo omejena. Na srečo pa smo locirani v t. i. prestolnici južne poloble. Sao Paulo kot mesto in zvezna država predstavljata od 30 do 40 odstotkov brazilskega BDP-ja, tako da je priložnosti tudi bližje nam kar veliko, s tem pa je na neki način tudi kompenzirana odsotnost v drugih državah. Tukaj v Sao Paulu smo namreč v centru poslovnega dejanja.

Kako velik je slovenski gospodarski oddelek, ste morda "deklica za vse"?
Uh, zelo velik, Ivan Majcen in pomoč brazilskih sodelavcev (smeh). Pisarno imam v nekem poslovnem centru, kjer imamo skupno administrativno pomoč, tako da za to ne zapravljamo veliko denarja. Sam sem. Tukaj je imel že Japti prej svojo gospodarsko pisarno, ki je leta 2011 prišla pod okrilje ministrstva za zunanje zadeve, tako da deluje okoli šest let. Ne v em, kako se bodo stvari razvijale, ampak upam, da bo ta pisarna ne le ostala, ampak se bo tudi okrepila. V Braziliji imamo tudi drugo največjo kolonijo slovenskih izseljencev v Latinski Ameriki, ki je sicer majhna, ampak zelo ugledna. Sestavljajo jo uspešni gospodarstveniki, univerzitetni profesorji, zdravniki ... Imamo tudi dva častna konzula, enega v Sao Paulu, drugega v Belo Hori zonteju. V Sao Paulu smo dobili nazaj tudi stavbo generalnega konzulata Jugoslavije, ki bi jo lahko izkoristili. Sao Paulo je res mesto, v katerem je treba biti prisoten, in tudi Slovenci bi lahko z dodatnimi dejavnostmi, kot je na primer turistična promocija, imeli uspešno predstavništvo, ki se ne bi ukvarjalo le z gospodarskimi zadevami.

Čeprav se o Riu de Janeiru toliko govori in je na spisku turističnih destinacij številnih ljudi, pa je torej Sao Paulo gospodarski center Brazilije?
Sao Paulo je po številu generalnih konzulatov takoj za New Yorkom, saj sta tu kar 102 konzulata - New York jih ima, mislim, 104. Tu so prisotni tako rekoč vsi in konzulati so strukturirani tako, da je njihovo glavno delo poleg običajnih konzularnih zadev gospodarsko sodelovanje. Glede na to, da je Brazilija največje gospodarstvo v okviru Mercosurja (prostotrgovinski sporazum med Argentino, Brazilijo, Paragvajem, Urugvajem, Venezuelo in Bolivijo, op. a.), lahko predstavlja tudi vrata na ta trg.

Koliko se Brazilija pri svojem gospodarskem razvoju ozira na Evropo in hudo gospodarsko in finančno krizo, s katero se spopada stara celina? Koliko je evropska kriza prisotna v medijih, pogovorih, koliko vpliva na brazilska podjetja?
Brazilija zelo pozorno spremlja krizo, konec koncev je šesto največje gospodarstvo na svetu in tudi članica skupine G 20. Pole g tega je Evropska unija njen največji trgovinski partner in tudi največji vlagatelj. Brazilija ne samo pozorno, ampak tudi konstruktivno in zelo dejavno sodeluje pri nekaterih projektih, bili so celo pogovori o morebitni pomoči. To je pomembna tema v Braziliji, tudi zato, ker je ta država zelo velik izvoznik in vsaka kriza na mednarodnem trgu se pozna. To potrjuje tudi dejstvo, da je imela država v prvem četrtletju letošnjega leta po dolgih letih prvič majhen deficit v izvozu, saj imajo sicer tradicionalno precej velik presežek v trgovinski menjavi. To je malo posledica padca cene surovin, predvsem pa tega, da zaradi krize mnoge države ne le manj kupujejo, ampak se tudi one obnašajo protekcionistično.

Makroekonomsko je imela sicer Brazilija lani zelo skromno gospodarsko rast, kar je eden od težav, sicer pa preboleva te krizne čase zelo uspešno. Po vseh makroekonomskih kazalnikih je ena najuspešnejših držav. Zdaj so uvedli niz ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti in za letos so napovedi o triodstotni gospodarski rasti, naslednje leto pa naj bi bila ta že več kot štiriodstotna. So izredno uspešni tudi pri socialnih politikah, iz revščine jim je v zadnjih desetih letih uspelo spraviti 35 milijonov ljudi. S tem so ustvarili 40-milijonski novi srednji razred, ki je tudi največji motor rasti. To so ljudje, ki potrebujejo stanovanja, aparate, obleke, in njihova poraba je gonilo brazilskega gospodarstva. Majhen problem je sicer inflacija, ki je prek pet odstotkov, zato so tudi na tem področju zastavili več ukrepov.

Brazilija je krizo premagala leta 2009. Kako so se izvlekli, kakšne ukrepe so takrat potegnili?
Leta 2009 so imeli celo negativno gospodarsko rast, kar je bila posledica padca izvoza in investicij. Glavni ukrep je bilo še striktnejše upravljanje javnih financ, kar so se naučili že iz hude finančne krize pred desetletji. Brazilija ima za 350 milijard dolarjev rezerv, na finančnem področju je izjemno uspešna. Drugič, ogromno prizadevanj in denarja so vložili v spodbujanje gospodarske rasti - danes v vsej državi poteka prek 12.000 velikih infrastrukturnih projektov, med njimi so tudi tisti za svetovno nogometno prvenstvo in olimpijske igre. Govorimo o 80 letališčih, 50 novih pristaniščih, novi hitri železnici med Riom de Janeirom in Sao Paulom, gradi se ogromno avtocest, rastejo novi hoteli in druga turistična infrastruktura. Veliko se vlaga tudi v izobraževanje in vzpostavitev stanovanjskega sklada. Temelj rasti je domače povpraševanje, ki se napaja iz novega srednjega razreda. 20 milijonov brazilskih družin danes živi z več kot 1.500 dolarjev mesečno.

Torej je imel tudi povprečen Brazilec veliko od gospodarskega razvoja in vsesplošnega napredka. Kakšen je življenjski standard, kolikšna je na primer povprečna neto plača in kako visoki so življenjski stroški, kot so hrana, stanovanje, šolanje?
Od napredka ni imel veliko le povprečen Brazilec, ampak tudi najrevnejši sloji. Brazilija je zelo povečala BDP na prebivalca, indeks revščine se je razpolovil, tako da se standard dviguje na vseh področjih. Minimalna plača je že skoraj podobna nekaterim evropskim državam, za nekvalificiranega delavca znaša okoli 400 dolarjev mesečno. Profesor na srednji šoli zasluži okoli 2.000 dolarjev, inženir z znanjem angleščine pa ima plačo od 4.000 do 5.000 dolarjev, četudi je še brez

velikih delovnih izkušenj. To so vse neto zneski.

Kot sem že omenil, Brazilija je precej zaščitena država, kar je tudi posledica visokih davkov. Ti davki pa prinašajo probleme, ki niso bili rešeni v preteklosti, zato so potrebne nekatere strukturne reforme. Nujna je reforma davčnega sistema, saj visoki davki močno zvišujejo cene, ki so v mestih in državi na splošno visoke, visok je tudi t. i. Custo Brasil (to so stroški za poslovanje v Braziliji, kar brazilsko blago in storitve dela dražje v primerjavi z drugimi državami, op. a.), kar postaja precej velika ovira pri odločanju za vlaganje v državo. Imajo pa nizko brezposelnost, okoli pet odstotkov, in pomanjkanje določenih kadrov, kot so inženirji, tehniki, kvalificirana delovna sila.

V izobraževanje zato veliko vlagajo, to je zdaj glavna stvar, zato so se tudi odločili, da bodo ves denar (royalties - t. i. naftne pristojbine), ki ga posamezne zvezne države dobijo od izkoriščanja in prodaje nafte, namenili izključno za izobraževanje. Prepričani so namreč, da brez ustrezne izobrazbe ni trajnostnega razvoja, za to si močno prizadevajo. Želijo uskladiti okoljske, gospodarske in socialne elemente, saj so tudi močno okoljsko ozaveščeni. Pri nekaterih stvareh pa že naprednejši od nas. Njihovi avtomobili uporabljajo več etanola - Brazilci so namreč največji svetovni proizvajalci etanola na svetu, avtomobili so skoraj vsi "fleks", torej uporabljajo biogoriva, in s tem je mnogo manj onesnaženja v prometu. (FFV, ang. flexible-fuel vehicle, so avtomobili, ki za svoje delovanje uporabljajo tako motorni bencin kot etanol. Etanol v nasprotju z bencinom zmanjšuje emisije ogljikovega dioksida in na ta način zmanjšuje vpliv tople grede, op. a.). Po vsem tem bi lahko rekli, da je Brazilija resnično zgodba o uspehu.

Ustaviva se še pri dveh največjih športnih dogodkih na svetu, svetovnem nogometnem prvenstvu leta 2014, ki ga bo gostilo več brazilskih mest, in poletnih olimpijskih igrah v Riu de Janeiru leta 2016. Kako potekajo priprave in gradnja tako obsežne infrastrukture? Ali so vse naložbe v rokah domače delovne sile in znanja ali potrebujejo tudi tujo pomoč?
Svetovno nogometno prvenstvo je praktično pred vrati, tako da gre večina projektov h koncu. Pri nekaterih, kot so zgradnja stadionov, obnova letališč in hotelska infrastruktura, so majhne zamude. Problem je v tem, da imajo Brazilci v gradbeništvu veliko pomanjkanje kvalificirane delovne sile, tako da veliko zamud nastaja prav zaradi tega, saj iščejo na primer ljudi, ki bi napeljali električno napeljavo na nekem stadionu. Denar ni tak problem. Projekti so razvejani, ne gre le za športno infrastrukturo, ampak tudi logistično. Veliko se vlaga v obnovo letališč, sploh v mestih, ki bodo gostila prvenstvo.

Večino projektov izvajajo domača podjetja, saj gre za izjemno velika gradbena podjetja - eno izmed teh ima več kot 70.000 zaposlenih in je tako prava multinacionalka. Poleg tega velja v državi zakon, ki se mu reče "Kupuj brazilsko". Sprejeli so ga po vzoru Američanov in ta zakon daje prednost domačim dobaviteljem. Nekaj projektov, predvsem infrastrukturnih, kot so na primer metro, letališča, pristanišča, pa se financira tudi s pomočjo tujega kapitala. Tu gre ali za koncesije ali pa projekt prevzame mednarodni konzorcij, saj je za eno podjetje stvar preprosto preobsežna. Veliko letališč so privatizirali, tudi največji dve v Sao Paulu. Veliko je vlaganj v informacijsko tehnologijo, pospešeno uvajajo 4G-omrežje, saj je 3G praktično že preteklost. Brazilija je drugi največji svetovni trg po potrošnji mobilnih telefonov in prva po številu prebivalcev na Facebooku, družbena omrežja izredno izkoriščajo. V državi imajo podjetja, kot so Apple, Nokia in Motorola, ogromne obrate, praktično vsa podjetja morajo biti prisotna, saj je trg tako ogromen.

Za olimpijske igre so tudi razpisi, na katerih Brazilci iščejo tuje dobavitelje določene opreme. To bi bila lahko nova priložnost tudi za slovenska podjetja, kajne?
Da, ti razpisi so objavljeni na spletni strani Izvozno okno in so se šele začeli. Gre za ogromne projekte, ki pa so vsi vezani samo na Rio de Janeiro. To bodo namreč prve olimpijske igre, ki se bodo v celoti dogajale samo v mestu, brez potovanj v druge kraje. Večina projektov je vezana na prevoz, saj želijo nekaj milijard vložiti v njegovo izboljšanje. Za 30 odstotkov želijo zmanjšati uporabo mestnih avtobusov in jih nadomestiti s podzemno železnico. Potem je tu športna infrastruktura. Stadion Maracana je že obnovljen, treba je zgraditi olimpijski park, olimpijsko vas, letališče, železnico, nove ceste. Ne smemo pozabiti na nove hotele, saj imajo za cilj podvojiti število postelj v mestu, kar pomeni, da bo zraslo več deset novih hotelov. Glede financiranja je situacija podobna kot pri nogometnem prvenstvu - nekaj jih bo pokrila država z domačimi podjetji, nekaj mednarodni konzorciji, nekaj pa tudi manjša zasebna podjetja. In prav tu so priložnosti za slovenska podjetja, ki bi lahko prišla zraven pri dobavi kakšne specifične opreme, kot so na primer določeni elementi pri telekomunikaciji. Priložnosti je kar precej, a pri tem bi se morali Slovenci bolj povezovati in združevati. Če slovensko podjetje nima lokalnega partnerja, je le pobožna želja, da bi dobilo kakšen posel.

Vedno, ko se govori o Braziliji, pa pride na dan tudi vprašanje varnosti. Veliko lahko beremo o boju s kriminalnimi združbami, nasilju ob belem dnevu, "čiščenju" favel, pred dnevi je brazilsko javnost šokiralo novo posilstvo na avtobusu. So ti strahovi in skrbi upravičeni ali gre za pretiravanje in nekakšen predsodek, ker Brazilija pač ni kakšna zahodnoevropska država?
Brazilci so glede varnosti zaskrbljeni - in to upravičeno. Kriminal je prisoten in proti njemu se bojujejo na vse mogoče načine, bolj ali manj uspešno. Treba je biti pazljiv, to ni zgodba, ki bi jo podcenjevali, saj nevarnosti obstajajo. Tudi sam sem bil v dobrih dveh letih, ko živim tu, šokiran, ko sem bil v predelu, ki naj bi bil zelo varen, ob pol osmih zvečer poleti, ko je bilo še svetlo, na ulici z orožjem prisiljen dati svojo uro roparju. Bolj kot to, da sem izgubil uro oziroma da bi mi jo ukradel kakšen žepar, sem bil šokiran, da so se mi približali s pištolo. Na varnost je treba biti pozoren, je pa res, da Brazilci ogromna sredstva vlagajo v njeno izboljšanje. A treba se je zavedati, da bo kriminal v 20-milijonskem mestu, kot je Sao Paulo, vedno prisoten. V Riu izvajajo pacifikacijo favel.

Veliko kriminala sicer izhaja iz prekupčevanja z mamili, saj je Brazilija glede tega tranzitna država. Veliko mamil prihaja tudi iz drugih držav, saj gre za ogromne meje, večina mamil pa gre nato v ZDA in predvsem v Evropo. Tudi kraje so največkrat povezane z mamili. Posilstvo, ki se je zgodilo na avtobusu, pa je res presenetilo ljudi. Bolj kot to, da se je to zgodilo, preseneča način, kako je bila ženska posiljena - na avtobusu, ob belem dnevu, na eni glavnih mestnih vpadnic. In vse skupaj je trajalo 40 minut. Posilstev sicer ni toliko, bolj so težava oboroženi ropi in sofisticirani načini kriminalne trgovine, predvsem organizirani kriminal. Sicer pa se lahko povsem normalno živi, čeprav je treba upoštevati določena pravila. V nekatere predele mesta se v večernih urah ne zahaja, treba je paziti, da ne hodiš po ulici z veliko vrednimi stvarmi, da ne zbujaš pozornosti.