Na Norveškem se nadaljuje sojenje Andersu Behringu Breiviku, ki je sodišču znova zatrdil, da bi napade, v katerih je lani poleti ubil 77 ljudi, ponovil in da je bilo ubijanje otrok ''povsem upravičeno dejanje''. Svojo hladno naravo je sodišču opisal kot ''zaščitni mehanizem'', ki ga morajo razviti tudi vojaki, ko se bojujejo proti talibanom.

Tako je tudi sam hladno opisal dogajanje na otoku Utoya, ko je julija na morilskem pohodu streljal mladostnike. Nekateri so ga prosili, naj jih pusti pri življenju, a jih je opazoval, kako so se sključili in negibno čakali, ko je ponovno napolnil puško ter jih ustrelil v glavo. "Nekateri so bili popolnoma paralizirani in niso mogli bežati."

BBC-jev poročevalec, ki v živo spremlja sojenje, je povedal, da je bilo to pričanje res težko poslušati - ne le za žrtve in svojce umrlih, temveč tudi za novinarje in druge navzoče. Norveška državna televizija sodni postopek sicer snema, a nima dovoljenja za objavo Breivikovih izjav, ki jo širši javnosti prenašajo dopisniki in novinarji v sodni dvorani.
Prizna umore, ne pa kazenske odgovornosti
Do zdaj je Breivik priznal, da se je na množični pokol oziroma ''dehumanizacijo samega sebe'' začel pripravljati že leta 2006. Med pripravami na napad je tako eno leto vsak dan po 16 ur igral računalniške igre, v tem času pa je prekinil vse socialne stike, da se je lahko v celoti posvetil pripravam na napad. Čeprav je priznal, da je moril, ni priznal kazenske odgovornosti, saj trdi, da je branil Norveško pred multikulturalizmom.

Izjavil je, da sta po njegovem mnenju Japonska in Južna Koreja idealni državi, ''saj sta se multikulturalizmu in marksizmu postavili po robu že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.''

Siper pa je med drugim znova izpostavil priljubljeno temo - nezmožnost, da bi njemu podobno misleči konservativci dobili omembo ali objavo v medijih ali da bi lahko izdali knjigo, saj da jim to onemogoča varovanje liberalne ideje.
''Imel sem povsem normalen vedenjski vzorec''
Na vprašanje, ali občuti žalost, je odgovoril ''da'' in dodal, da je bil pogreb prijateljevega brata ''najbolj žalosten dan v njegovem življenju''. Pred osamitvijo leta 2006 je imel 33-letni morilec po lastnih besedah ''povsem normalen vzorec vedenja'' in je bil celo ''zelo družaben''.
Dejal je še, da je navodila za izdelavo ročne bombe dobil na spletu in da je podrobno proučil primera Oklahome 1995, ko je Timothy McVeigh v zrak poslal poslopje zveznih oblasti in pri tem ubil 168 ljudi, in napad na Svetovni trgovinski center leta 1993.
Breivik je že v četrtek obžaloval, da usodnega 22. julija ni ubil vseh ljudi v parlamentu v Oslu (umrlo je osem ljudi). Na otok Utoya, kjer je bil poletni tabor laburističnega podmladka in je Breivik ubil 69 ljudi, pa si je želel, da bi jih ubil več kot 500.

Sodišče mora odločiti o Breivikovi (ne)prištevnosti
Kot smo že poročali, je Breivik izjavil tudi to, da je želel obglaviti nekdanjo norveško premierko Gro Harlem Brundtland in posnetek objaviti na spletu, a da je Brundtlandova zapustila prostor še pred njim.
Sodišče mora zdaj razsoditi, ali je Breivik prišteven ali ni. Sam sicer trdi, da je. Glede na končno sodbo pa mu grozi ali zaporna kazen ali psihiatrija, v kateri bo toliko časa, dokler bo razglašen za bolnega. Breivikovo pričanje je bilo predvideno pet dni, pričal bo še v ponedeljek. Celoten sodni proces pa bo trajal še deset tednov.