Odkar je bil leta 2012 obsojen, je namreč izoliran in nima stikov z zunanjim svetom, kar naj bi pri njem vzbudilo samomorilske težnje.

Breivik se je danes udeležil sodnega procesa v okviru tožbe, ki jo je vložil proti Norveški zaradi domnevno neprimernih razmer v zaporu. Petdnevno sojenje bo potekalo v zaporu Ringerike, kjer prestaja 21-letno zaporno kazen.

Odkar je bil leta 2012 obsojen, je bil Breivik zaprt v različnih strogo varovanih zaporih, v vseh pa je prebival v izolaciji in ločeno od ostalih zapornikov.

Njegov odvetnik Oystein Storrvik je dejal, da sta dolgotrajna izolacija in odsotnost stikov z zunanjim svetom pri Breiviku povzročili psihološko trpljenje, vključno s samomorilskimi težnjami, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po njegovem mnenju gre za kršitev konvencije o človekovih pravicah.

Breivik je na podlagi podobnih obtožb v preteklosti že tožil državo, pri čemer mu je okrajno sodišče v Oslu leta 2016 ugodilo, vendar so nato odločitev v prid države spremenila tako višja sodišča na Norveškem kot tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.

Čeprav obsojeni desničarski skrajnež trdi, da so mu zaradi bivanja v izolaciji kršene pravice, ima po poročanju norveške tiskovne agencije NTB v zaporu dostop do več prostorov v dveh nadstropjih, ki vključujejo kuhinjo, televizijsko sobo z igralno konzolo in sobo za telovadbo.

Breivik tako lahko "uživa v številnih dejavnostih, kot so kuhanje, videoigre, sprehodi in košarka", in "nič ne kaže na to, da bi imel zaradi razmer v zaporu duševne težave", je po navedbah AFP dejal državni odvetnik Andreas Hjetland.

Uradno stališče Norveške je, da je Breivikova izolacija upravičena zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja, ter da so trenutni pogoji nujni za zaščito celotne družbe, drugih zapornikov in paznikov, pa tudi njega samega. Po besedah Hjetlanda ne gre pričakovati, da bi se ti pogoji lahko bistveno spremenili.

Danes 44-letni Breivik je 22. julija 2011 v vladnem predelu Osla sprožil avtomobil bombo in pri tem ubil osem ljudi. Nato se je odpravil na otok Utoya, kjer je v morilskem pohodu ubil 69 ljudi, med njimi večinoma najstnike, ki so se udeležili tabora pomladka norveške laburistične stranke. Za to je bil leta 2012 obsojen na najvišjo kazen 21 let zapora.