V zadnjem letu dni so talibanski uporniki začeli stopnjevati napade in tako tuje vojake prisilili v včasih zelo srdite spopade. Foto: EPA
V zadnjem letu dni so talibanski uporniki začeli stopnjevati napade in tako tuje vojake prisilili v včasih zelo srdite spopade. Foto: EPA
Afganistanski policisti
Pripadniki afganistanskih varnostnih sil so še premalo izurjeni za zahtevne operacije proti upornikom. Foto: EPA
Obnova od številnih vojn prizadete države bo trajala še nekaj časa in Afganistanci bodo še dolgo odvisni od tuje pomoči. Foto: EPA
Slovenski vojaki pripravljeni na odhod

V nemirni državi je nameščenih več kot 43.000 vojakov iz 40 držav po vodstvom zveze Nato, a le štiri izmed njih so svoje vojake poslale na nevaren jug, kjer potekajo najsrditejše operacije proti talibanom. Poleg ZDA in Velike Britanije imata v južnih pokrajinah vojake nameščene še Nizozemska in Kanada, ki od drugih članic zahtevajo pomoč. Kanada je že zagrozila z umikom svojih sil, če se to ne bo uresničilo.

Nato pred razkolom?
Ameriški obrambni minister Robert Gates je opozoril, da je Nato pred razkolom med državami, ki se hočejo bojevati, in tistimi, ki tega nočejo. "Zelo me skrbi, da se bo zavezništvo spremenilo v dvotirno zavezništvo, kjer so nekatere države, ki so pripravljene na boj in žrtve, da bi zaščitile varnost ljudi, in druge, ki niso," je bil jasen Gates, ki je pred časom razburil članice Nata, potem ko je podvomil v usposobljenost in izurjenost vojakov iz drugih držav, da bi se lahko učinkovito spopadli s sovražniki.

Rice: To ni mirovna misija
Ameriška državna sekretarka Riceova je med obiskom Londona dejala, da misija v Afganistanu nikakor ni izgubljena, vendar čaka ZDA še težko delo pri prepričevanju drugih članic, da pošljejo okrepitve. Ob tem je izrazila upanje, da "resnice" glede misije ne bodo jemali kot zmanjšanje pomena prispevka drugih članic. Po njenih besedah je Afganistan resničen preizkus za Nato, državljani članic pa se morajo zavedati, da ne gre za mirovno misijo, ampak za dolgotrajen boj proti skrajnežem.

Nemčija ostaja pri svojem
Nemčija se je prejšnji teden odločno odzvala na Gatesovo pismo, kjer je v ostrem tonu pozval k napotitvi dodatnih vojakov tudi na jug Afganistana. Berlin je sporočil, da bo poslal 200 pripadnikov bojnih enot, a le na relativno miren sever države, kjer bodo zamenjali norveški vojaški kontingent. Mandat nemške misije prepoveduje namestitev na jug države in sodelovanje v bojnih operacijah, kar nemška vlada verjetno ne bo spremenila, saj javnost ni najbolj naklonjena misiji v Afganistanu.

Erjavec ne vidi razloga za okrepitve
Gatesovo pismo s pozivom je prejelo tudi slovensko obrambno ministrstvo, ki pa je sporočilo, da sprememba misije ni v načrtu, saj menijo, da je prispevek Slovenije ustrezen. V Afganistanu je nameščenih 65 slovenskih vojakov, ki prav tako kot večina vojakov iz drugih članic Nata ne delujejo v bojnih operacijah. Nameščeni so v Heratu na zahodu države in v prestolnici Kabul.

Ob postroju slovenskih vojakov, ki se ta mesec odpravljajo v Afganistan in na Kosovo, je obrambni minister Karel Erjavec dejal, da je misija v Afganistanu zelo zahtevna in nevarna ter znova zagotovil, da naši vojaki ostajajo na zahodu države, kjer bodo opravljali naloge okoli letališča in sodelovali pri usposabljanju afganistanske vojske. "Slovenija ima v mirovnih misijah kredibilnost, zato ne vidim razloga, da bi se število vojakov povečalo," je dejal Erjavec.

Države z največjim številom vojakov:

- ZDA: 29.000 (od tega okoli polovica v Natovi misiji)
- Velika Britanija: 7.800 (pretežno na jugu)
- Nemčija: 3.200 (sever države)
- Italija: 2.880 (zahod države in Kabul)
- Kanada: 2.500 (jug države)
- Nizozemska: 1.650 (jug države)
- Francija: 1.515 (Kabul)
- Poljska: 1.100 (mobilna enota)
- Avstralija: 1.070 (jug države)

G. V.

Slovenski vojaki pripravljeni na odhod