Kot poroča britanski Independent, želi vlada onemogočiti bojkot, torej zavračanje nakupa izdelkov podjetij, ki so povezana s trgovino z orožjem, fosilnimi gorivi, tobačnimi izdelki ali izraelskimi naselbinami na zasedenem palestinskem Zahodnem bregu. Omenjene naselbine so sicer nezakonite po mednarodnem pravu, Mednarodno kazensko sodišče pa jih označuje za vojni zločin.

Vladna prepoved bi veljala za lokalne mestne svete, ustanove, ki so večinsko financirane z javnimi sredstvi, in tudi nekatere študentske svete, čeprav naj bi bilo v zadnjem primeru to precej "sivo območje", kot se je za Independent izrazil vir v vladi. Vse javno financirane ustanove bi glede na vladni predlog izgubile pravico odločati, s kom ne želijo poslovati. Kdor bi kršil prepoved, bi mu grozila "huda kazen," sporočajo iz vlade.

Vladni očitki o "antisemitizmu"
Kot so sporočili neimenovani višji predstavniki vlade, so se za potezo odločili, ker naj bi bojkoti, ki jih sprejemajo mestni sveti, "spodkopavali dobre odnose v skupnosti, zastrupljali in polarizirali razpravo in spodbujali antisemitizem".

Da je vladni namen predvsem zaščititi Izrael in njegove naselbine na zasedenih palestinskih ozemljih in udarec zoper gibanje BDS (bojkot, dezinvesticije, sankcije - gibanje, ki zahteva, naj Izrael spoštuje pravice Palestincev in mednarodno pravo), kaže dejstvo, da bo vlada predlog uradno oznanila, ko bo ta teden vodja kabineta premierja Davida Camerona Matt Hancock obiskal Izrael. Izraelska podjetja in druga, ki vlagajo v naselbine na Zahodnem bregu, so med tistimi, ki so bila v preteklosti tarče bojkotov.

Leta 2014 je recimo mestni svet v Leicesterju sprejel odločitev o bojkotu izdelkov, narejenih v izraelskih naselbinah na Zahodnem bregu, škotska vlada pa je škotskim svetom sporočila, da "močno odsvetuje poslovanje z nezakonitimi izraelskimi naselbinami in vlaganje vanje".

Kot poudarja britanski novinar in pisatelj Ben White, britanska vlada namerno napačno označuje gibanje BDS za antisemitsko, čeprav bojkot Izraela v Veliki Britaniji podpira mnogo Judov, solidarnih s Palestinci. Med Judi, ki podpirajo bojkot Izraela, je tudi izraelski zgodovinar Šlomo Sand, ki je pred nekaj dnevi oznanil, da ne more več kritizirati pozivov k pritiskom na izraelsko vlado. "Leta sem nasprotoval bojkotom in sankcijam, a vse bolj sem prepričan, da bi lahko sankcije delovale v primeru Izraela, tako kot so delovale v primeru Južne Afrike in Irana," je zapisal v izraelskem dnevniku Haaretz.

White poudarja, da je BDS usmerjen izključno proti izraelskim nezakonitim politikam, tudi on pa izpostavlja primer južnoafriškega apartheida. Tako kot takrat gre tudi v primeru Izraela za nenasilno metodo ljudskega pritiska z namenom doseči spremembe in končati nekaznovanost, je zapisal v mnenju za Independent.

Kritike iz nevladnega sektorja in opozicije
Iz opozicijske Delavske stranke - katere vodenje je nedavno prevzel Jeremy Corbyn, ki je stranko premaknil v levo - sporočajo, da je poteza vlade "napad na lokalno demokracijo".

"Ljudje imajo pravico izvoliti lokalne predstavnike, sposobne sprejemati odločitve, neodvisno od političnega nadzora centralne vlade. To vključuje tudi umik iz investicij ali naročil na podlagi etičnih pomislekov oziroma pomislekov glede človekovih pravic," sporočajo laburisti. V opozicijski stranki dodajajo, da bi "vladna prepoved prepovedala ukrepanje svetov proti apartheidu v Južni Afriki", poroča Independent. Zadnjo potezo vlade mnogi v Veliki Britaniji primerjajo z britansko podporo južnoafriškemu apartheidskemu režimu v času konservativne premierke Margaret Thatcher.

Hancock iz premierjevega kabineta je pojasnjeval, da sedanja ureditev, v kateri lahko lokalne oblasti sprejemajo odločitve o poslovanju na temelju etike, spodkopava britansko nacionalno varnost. Odločitve za bojkot s strani mestnih svetov so po njegovih besedah "razdvajajoče".

Prepoved bojkota seveda izjemoma ne bo veljala v primeru širših sankcij, ki bi jih sprejela vlada v Londonu.

Amnesty: Vlada spodbuja kršitve človekovih pravic
Obsodbe vladnega ukrepa prihajajo s številnih strani. Amnesty International (AI) v Veliki Britaniji tako opozarja, da bi vlada s tem lahko spodbudila kršitve človekovih pravic. Direktor programa za ekonomske odnose pri AI-ju Peter Frankental je dejal, da bi morale vse javne ustanove oceniti socialne in okoljske učinke podjetij, s katerimi vstopajo v poslovne odnose. "Kje je spodbuda za podjetja, da zagotovijo, da v njihovi oskrbovalni verigi ni kršitev človekovih pravic, kot je suženjstvo, če jih javne ustanove ne morejo k temu prisiliti z zavračanjem sklepanja pogodb z njimi," sprašuje Frankental.

Vodja Kampanje za solidarnost s Palestino Hugh Lanning je opozoril, da gre za "hud napad na demokratično svobodo in neodvisnost javnih ustanov od vladnega vmešavanja". "Kot da ni bilo dovolj, da britanska vlada ni ukrepala, ko je izraelska vlada bombardirala in ubila na tisoče Palestincev ter ukradla njihove domove in zemljo, zdaj želi vlada vsiliti svoje neukrepanje tudi na vse javne ustanove," je dejal. Po njegovih besedah je tako jasno, "kakšno stališče ima vlada glede mednarodnega prava in človekovih pravic".

Ben White spominja, da to ni prvič, da britanska vlada sprejema predpise z namenom zaščititi Izrael. Leta 2011 je spremenila zakonodajo z namenom preprečiti možnost aretacije Izraelcev, osumljenih za vojne zločine, ob njihovem obisku Velike Britanije. Tokratni ukrep pa bo imel širše posledice, saj so omenjena tudi podjetja, vpletena v trgovino z orožjem, fosilnimi gorivi in tobačnimi izdelki.