Iz Elizejske palače so sporočili, da so razmere v Mariupolju "katastrofalne", in dodali, da mora biti civilno prebivalstvo zaščiteno in mora imeti možnost zapustiti mesto, če to želi. Prav tako morajo imeti prebivalci dostop do pomoči v hrani, vodi in zdravilih.

Pariz, ki razmere v mestu povezuje z ruskim obleganjem mesta, medtem sporoča, da je Putin dejal, da bo razmislil o načrtih za evakuacijo civilistov iz mesta.

Francija je s Turčijo, Grčijo in več humanitarnimi skupinami Putin namreč predstavila načrt za evakuacijo mesta.

Ruski predstavniki pa pravijo, da je Putin Macronu dejal, da "se morajo ukrajinski nacionalistični borci prenehati upirati in morajo položiti orožje, da bi lahko razrešili težko humanitarno stanje v mestu".

Ukrajina Rusijo obtožuje, da je prisilno evakuirala tisoče prebivalcev Mariupolja na ozemlje pod nadzorom Rusije.

Novi satelitski posnetki kažejo obseg uničenja mesta zaradi ruskega obstreljevanja. Stanovanjski predeli so bili porušeni do tal.

Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je danes dejala, da je ukrajinska stran rusko na pogajanjih v Carigradu pozvala, naj dovoli odprtje 97 humanitarnih koridorjev v najbolj prizadetih mestih in vaseh.

Napadi na Černigiv

Župan Černigiva Vladislav Atrošenko je sporočil, da so ruski izstrelki tudi ponoči padali na mesto, potem ko je Kremelj nekaj ur predtem napovedal, da bo ustavil napade na Černigiv in Kijev. Sirene in eksplozije je bilo slišati tudi v okolici prestolnice.

"Sovražnik je z letalskimi napadi na mesto Nižin dokazal, koliko upošteva obljube o zmanjšanju svojih dejavnosti v regiji. Tudi Černigiv so obstreljevali vso noč," je na družbenih omrežjih zapisal guverner černigivske regije Vjačeslav Čaus.

V današnjem pogovoru na lokalni televiziji je Čaus pozneje dejal, da se razmere ne spreminjajo. "Černigiv ostaja tarča topniškega in letalskega bombardiranja. Včeraj ponoči smo bili priča napadu na civilno infrastrukturo. V mestu ni vode in elektrike. Komunikacije ne delujejo in jih zdaj ne moremo popraviti," je dodal.

Čaus je sicer ta teden dejal, da je od začetka ruske invazije v Černigivu umrlo približno 350 ljudi. V močno poškodovanem mestu, v katerem je pred invazijo po ocenah živelo skoraj 280.000 prebivalcev, jih je ostalo okoli 120.000, je dejal.

Ponoči je bilo slišati sirene in eksplozije tudi v okolici ukrajinskega glavnega mesta Kijev, vendar ruske sile samega mesta niso obstreljevale, je za nacionalno televizijo povedal kijevski podžupan Mikola Povoroznik.

Ukrajinsko poveljstvo je v večernem poročilu sporočilo, da se ruske enote sicer umikajo z območja Kijeva in Černigiva, a da gre za premik posameznih enot s ciljem "zavesti ukrajinsko vojaško vodstvo".

Svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič je danes v televizijskem nagovoru dejal, da se ruske enote prerazporejajo s severa na vzhod Ukrajine, kjer naj bi skušale obkoliti ukrajinske sile, ob tem pa ohranjajo določene enote blizu Kijeva. Ob tem je dejal, da bo vojna v aktivni fazi še teden dni. Napadi na vzhodu Ukrajine se že krepijo.

Po poročanju ukrajinske tiskovne agencije Interfax Ukraina naj bi ruske sile na vzhodu Ukrajine v regiji Lugansk obstreljevale tudi stanovanjska območja v mestu Liščansk.

Ukrajinski guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj je na svojem kanalu na omrežju Telegram zapisal, da se je obstreljevanje začelo okoli 6.30 po krajevnem času, da so bile "visoke stavbe uničene" in da "poročajo o žrtvah".

"Informacije o številu mrtvih in ranjenih še podrobneje preiskujemo. Veliko je ruševin," je dodal.

Ruska vojska trdi, da je uničila dve skladišči streliva v vzhodni ukrajinski regiji Doneck. Kot so sporočili z ruskega obrambnega ministrstva, je bilo v zadnjih 24 urah uničenih skupaj 64 ukrajinskih vojaških objektov. Tiskovni predstavnik ministrstva Igor Konašenkov je dejal, da so bile tarče ukrajinske posebne enote v regiji Mikolajiv, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Napadi tudi na zahodu

Ruske sile so ponoči napadle tudi več industrijskih objektov v regiji Hmeljnicki na zahodu Ukrajine, je povedal tamkajšnji guverner Sergej Hamalij. Po njegovih besedah so ruske sile izvedle tri napade na to območje.

Ukrajina je po navedbah Moskve izgubila tudi tri protiletalske sisteme S-300 in Buk, ruske rakete pa so zadele tudi skladišča goriva blizu Starokostjantinova in Hmelnickega na zahodu Ukrajine.

Ruske sile obstreljevale stavbo Rdečega križa

Ukrajinske oblasti so sporočile, da so ruske sile med obleganjem pristaniškega mesta Mariupolj na jugu Ukrajine obstreljevale stavbo Rdečega križa, kar so potrdili tudi v tej organizaciji.

"V Mariupolju so okupatorji ciljali na zgradbo Mednarodnega komiteja Rdečega križa," je na družbenih omrežjih sporočila ukrajinska varuhinja človekovih pravic Ljudmila Denisova.

"Sovražnikova letala in topništvo so obstreljevali stavbo, označeno z rdečim križem na beli podlagi," je opozorila. Denisova ni navedla, kdaj so se zgodili napadi, in dejala, da še ni potrditve, ali je bil v napadu kdo ubit ali ranjen.

Tarča obstreljevanja ruskih sil v tem mestu je bila tudi pisarna svetovalne misije EU-ja v Ukrajini (EUAM), je v torek sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell. Sama pisarna in oprema v njej sta utrpeli hudo škodo, ranjenih ali mrtvih pa k sreči ni bilo, je sporočil.

Kot je še dodal, tovrstne napade v Uniji najostreje obsojajo, tako kot tudi vse druge napade na civiliste in civilno infrastrukturo. "Zahtevamo, da Rusija nemudoma ustavi svojo vojaško ofenzivo in s celotnega ozemlja Ukrajine brezpogojno umakne vse sile in vojaško opremo, kar od nje zahtevata tudi resolucija Generalne skupščine ZN-a in odločitev Meddržavnega sodišča," je še dodal.

V ruskem obleganju strateškega mesta na jugu Ukrajine je bilo po ukrajinskih navedbah ubitih najmanj 5000 ljudi, po nekaterih ocenah naj bi jih umrlo do 10.000, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Iz države že več kot štiri milijone ljudi

Po podatkih UNHCR-ja je Ukrajino zapustilo že 4,02 milijona ljudi, zgolj na Poljsko jih je odšlo več kot 2,3 milijona. Število beguncev iz Ukrajine je tako že preseglo prvotne napovedi UNHCR-ja. UNHCR je ob tem na Twitterju zapisal, da je po ocenah ZN-a 13 milijonov ljudi ujetih na prizadetih območjih, ki jih ne morejo zapustiti. "Seznanjeni smo z velikansko humanitarno krizo, ki se iz sekunde v sekundo povečuje," je dodal.

Po podatkih raziskave Mednarodne organizacije za migracije (IOM) naj bi bilo 16. marca v Ukrajini notranje razseljenih približno 6,5 milijona ljudi. "Zaradi vojne v Ukrajini je IOM okrepil svoja prizadevanja za preprečevanje trgovine z ljudmi, tako znotraj države kot na širšem območju," so dodali.

Zelenski previden glede ruskih napovedi

Ukrajinski predsednik Zelenski je bil glede napovedi ruske strani o zmanjšanju napadov na Kijev previden. Zagotovil je, da Ukrajina ne bo zmanjšala svojih obrambnih prizadevanj. Ostro nasprotuje tudi vsakršni omilitvi sankcij proti Rusiji.

Ukrajinci niso naivni, je opozoril v najnovejšem videonagovoru. "Seveda, vidimo vsa tveganja. In ne vidimo nobenega razloga, da bi zaupali besedam določenih predstavnikov države, ki še naprej uničujejo našo državo. Ukrajinci niso naivni. Ukrajinci so se v teh 34 dneh invazije in v zadnjih osmih letih vojne v Doneškem bazenu naučili, da lahko zaupajo le konkretnim rezultatom."

"Lahko se strinjamo, da so znaki, ki smo jih dobili na pogajanjih, pozitivni, vendar pa niso ustavili eksplozij ruskih granat," je še dodal ukrajinski predsednik. "Vprašanje omilitve sankcij ne sme biti niti načeto, dokler ne bo vojna končana, dokler ne dobimo nazaj, kar je naše."

"Sovražnik je še vedno na našem ozemlju. Obstreljevanje naših mest se nadaljuje. Mariupolj je obkoljen. Raketiranje in zračni napadi niso ustavljeni. To je resničnost. To so dejstva," je še dejal Zelenski.

Kremelj: Ne moremo reči, da je prišlo do kakšnega preboja

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes poteptal upanje, da je prišlo na torkovih pogajanjih do preboja. "Pozitivno je, da je ukrajinska stran vsaj začela specifično formulirati svoje predloge in jih spravljati na papir. Do zdaj nam ni uspelo doseči tega. Kar se tiče drugega, v tem hipu ne moremo reči, da je prišlo do kakšnega preboja ali kar koli obetajočega."

Britanski obveščevalci: Ruske enote so se bile prisiljene vrniti v Rusijo in Belorusijo

Britanska obveščevalna služba trdi, da naj bi imele ruske enote hude izgube, zato so se bile prisiljene vrniti domov in v Belorusijo, da bi se tam reorganizirale in dobile nove zaloge. Kot je zapisalo britansko obrambno ministrstvo, take dejavnosti kažejo, da ima Rusija težave z organizacijo in prodiranjem svojih enot.

Ob tem so napovedali, da bo Rusija najverjetneje skušala nadomestiti "nenapredek" na kopnem s silovitimi topniškimi in zračnimi napadi. Ob tem je napovedalo, da bo Rusija svojo bojno moč zdaj s severa Ukrajine premaknila na jugovzhod države. Napoveduje se krepitev ofenzive v regijah Lugansk in Doneck, menijo v Londonu, kar je "tiho priznanje" Rusije, da le s težavo še ohranja odprtih več bojišč.

Prvi znaki optimizma glede konca vojne

Kot smo poročali, so rusko-ukrajinski pogovori v Carigradu v torek prinesli prve znake optimizma, da je vojni v Ukrajini morda vendarle videti konec. Rusija je namreč napovedala veliko zmanjšanje svojih vojaških dejavnosti v okolici prestolnice Kijev in bližnjega Černigiva, kar je prvo tovrstno javno oznanilo ruske strani po napadu na Ukrajino pred nekaj več kot enim mesecem. Ta korak naj bi okrepil medsebojno zaupanje v nadaljnjih pogovorih med državama.

Tudi peterica predsednikov oziroma premierjev ZDA, Združenega kraljestva, Francije, Italije in Nemčije je v telefonskem pogovoru potrdila, da sankcije ostajajo, dokler Rusija vztraja v vojni. Na novinarski konferenci s singapurskim premierjem Leejem Hsijem Loongom se je na rusko najavo odzval predsednik ZDA Joe Biden. "Bomo videli. Ne bom ničesar sklepal, dokler ne vidim dejanj. Imel sem pogovor s štirimi zaveznicami v Natu – Francijo, Veliko Britanijo, Nemčijo in Italijo, ki se strinjajo, da je treba počakati in videti kaj ponujajo," je dejal Biden in ponovil, da bodo ZDA v vmesnem času nadaljevale močne sankcije in ukrajinski vojski še naprej zagotavljale zmogljivosti za obrambo.

Ob tem so tudi v Pentagonu in Beli hiši opomnili, da se ruske enote ne umikajo iz Kijeva, ampak se le nekoliko premeščajo. Rusiji ni uspelo zavzeti Kijeva, toda to ne pomeni, da je nevarnosti za Kijev konec, je dejal tiskovni predstavnik Pentagona. Tudi v Beli hiši so glede ruske napovedi o zmanjšanju napadanja Kijeva previdni. Kot je dejala direktorica komunikacij Kate Bedingfield, je vsakršno premikanje ruskih sil okoli Kijeva prerazporeditev, in ne umik.

VS ZN-a: Burna razprava o svetovni prehranski krizi

Rusija je bila v torek v Varnostnem svetu ZN-a tarča obtožb, da je z napadom na Ukrajino povzročila svetovno prehransko krizo in ljudi po svetu izpostavila nevarnosti lakote, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ukrajina in Rusija med drugim skupaj zagotavljata 30 odstotkov svetovnega deleža izvoza pšenice.

"Ruski predsednik Vladimir Putin je začel to vojno. Putin je povzročil svetovno krizo s hrano. In on je tisti, ki jo lahko ustavi," je na zasedanju VS-ja ZN-a, posvečenem humanitarnim razmeram v Ukrajini, dejala namestnica ameriškega državnega sekretarja Wendy Sherman. Ruski veleposlanik pri ZN-u Vasilij Nebenzija je nasprotoval tem trditvam in dejal, da so morebitni pretresi na svetovnem trgu hrane posledica "nebrzdane sankcijske histerije, ki jo je Zahod sprožil proti Rusiji".

Lavrov na obisku na Kitajskem

Medtem je ruski zunanji minister Sergej Lavrov na obisku na Kitajskem, kar je njegov prvi obisk v tej državi od začetka ruske ofenzive 24. februarja. Lavrov je napovedal vzpostavitev "pravičnejšega svetovnega reda v partnerstvu s Kitajsko". V ozadju zapletenih mednarodnih razmer Rusija in Kitajska krepita strateško partnerstvo, so po pogovorih sporočili iz Moskve.

"Živimo v zelo težkem obdobju v zgodovini mednarodnih odnosov," je dejal vodja ruske diplomacije in izrazil prepričanje, da bodo Rusija, Kitajska in druge podobno misleče države okrepile odnose za oblikovanje novega svetovnega reda, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Prepričan sem, da bodo ob koncu te faze mednarodne razmere veliko jasnejše in da se bomo skupaj z vami in našimi podporniki pomaknili k multipolarni, pravični, demokratični svetovni ureditvi," je dejal Lavrov, ki se je srečal s kitajskim kolegom Vangom Jijem. Zunanja ministra, ki sta se v mestu Tunši na jugovzhodu Kitajske sešla pred začetkom ministrske konference o Afganistanu, sta se dogovorila za "okrepitev zunanjepolitičnega usklajevanja" ter "razširitev dvostranskih in večstranskih stikov", so sporočili iz Moskve.