Podpora v 650-članskem parlamentu je bila veliko večja od potrebne dvotretjinske večine, saj je za predlog glasovalo 522 poslancev, 13 pa jih je bilo proti.

Premierka verjame, da je trenutno bolj kot kadar koli potrebno "močno vodstvo", ki bi omogočilo uspešen konec predvidoma dvoletnega procesa izstopa iz Evropske unije in zatem usmeritev države na novo pot. Odločitev je sprejela, ko je preučila proces pogajanj, v katerih želi, da dosežejo "najboljši mogoč dogovor".

Pred tem je sicer Mayeva, ki je položaj zasedla julija lani po referendumu, na katerem je večina glasovala za brexit, zavrnila možnost predčasnih volitev, zdaj pa se ji zdi to najboljša možnost. "Noben politik ne želi volitev zaradi volitev samih," je povedala za Radio 4 mreže BBC, saj so z volitvami povezana tudi določena tveganja.

Po anketah imajo največ podpore konservativci
Izpostavila je, da se bodo s to odločitvijo izognili sovpadanju zaključka pogajanj z Evropsko unijo z začetkom volilne kampanje. Namreč pogajanja z Unijo bi dosegla najtežjo fazo ravno, ko bi se v Veliki Britaniji začela kampanja pred novimi volitvam. Prvotno bi morale biti leta 2020, pogajanja z Brusljem pa naj bi se po napovedih končala spomladi 2019.

Zdaj, ko je nov datum volitev že letošnji 8. junij, pa naslednje ne bodo pred letom 2022. Tako bo vlada dobila več manevrskega prostora pri pogajanjih. Glede na anketo inštituta YouGov, opravljeno 12. in 13 aprila, konservativci Mayeve trenutno uživajo 44-odstotno podporo, laburisti pa 23-odstotno. Tovrsten rezultat bi v parlamentu pomenil 114 glasov večine proti opoziciji, medtem ko se mora trenutno vlada zadovoljiti s 17 glasovi večine.

Mayeva se ne namerava udeleževati soočenj
Je pa Mayeva tudi potrdila predhodne navedbe z Downing Streeta, da se ne namerava udeleževati televizijskih soočenj pred volitvami, saj gre po njenih besedah pri volitvah za srečevanje z volivci in "trkanje na vrata". S tem je sprožila val kritik med nasprotniki, dodaja BBC.

V skladu z ureditvijo na Otoku lahko ene predčasne volitve potekajo pred datumom rednih, če jih podpreta dve tretjini poslancev. Po torkovi presenetljivi naznanitvi Mayeve, da želi predčasne volitve izpeljati 8. junija, naj bi bila tovrstna podpora na glasovanju v parlamentu zagotovljena.

Sturgeonova: volitve priložnost za nov referendum
Škotska premierka Nicola Sturgeon pravi, da so v njeni Škotski nacionalni stranki (SNP) na volitve pripravljeni, izkoristili pa jih bodo tudi za podporo novemu referendumu o neodvisnosti Škotske.

Če bo SNP na Škotskem spet močno zmagala, potem Mayeva ne bo mogla več blokirati zahteve po novem referendumu o neodvisnosti Škotske, je prepričana Sturgeonova.

Trenutno SNP v britanskem parlamentu v Londonu zaseda 54 od skupno 59 poslanskih sedežev iz Škotske. Konservativci Therese May imajo med njimi enega poslanca. "Če bo na teh volitvah na Škotskem zmagala SNP, ne pa konservativci, se bodo poskusi Mayeve, da blokira naš mandat, da bi Škotom omogočili še eno izbiro glede njihove prihodnosti, spremenili v prah," je v Londonu izjavila Sturgeonova.

Škoti so leta 2014 na referendumu zavrnili neodvisnost, a so se lani na referendumu o odhodu iz Evropske unije množično izrekli za obstanek v Evropski uniji. Po tem so se obudile razprave, da bi Škotska morala ostati v EU-ju in ponoviti glasovanje o neodvisnosti.

Juncker: pogajanja o brexitu po volitvah
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker ocenjuje, da se bodo "resnična politična pogajanja" o brexitu med Brusljem in Londonom začela po predčasnih volitvah, je dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije Margaritis Schinas.

Odločitev o predčasnih volitvah po besedah Schinasa sicer ni vodila v nikakršno preložitev pogajanj, saj naj bi se ta v vsakem primeru začela junija.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je konec marca objavil smernice za pogajanja z Veliko Britanijo. V njih je predlagal, da bi pogajanja z Londonom potekala v dveh korakih, in sicer najprej o ločitvi, nato pa o prihodnjem sodelovanju. Predlog je v nasprotju z željami Mayeve, ki se zavzema za to, da bi pogajanja o izstopu in o prihodnjem sodelovanju potekala hkrati.

Smernice bodo 29. aprila na zasedanju vrha EU-ja potrjevale države članice, nato bo Evropska komisija objavila priporočila za pogajanja. Potem ko jih bodo predvidoma 22. maja potrdile še članice, bo evropski pogajalec za brexit Michel Barnier dobil mandat za začetek pogajanj.