"Vrhovno sodišče je danes z osmimi glasovi proti trem odločilo, da vlada ne more sprožiti 50. člena Lizbonske pogodbe brez predhodne odobritve parlamenta," je dejal predsednik sodišča lord David Neuberger.

Predsednik sodišča je ob tem poudaril, da odločitev sodišča ne postavlja pod vprašaj izida referenduma lanskega junija, na katerem so se britanski volivci in volivke s tesno večino odločili za t. i. brexit, temveč da gre izključno za pravno vprašanje. Če se vlada pred sprožitvijo izstopa iz Unije ne bi posvetovala s parlamentom, bi bila to namreč po kršitev ustaljenih ustavnih načel, je dejal Neuberger.

Premierka Theresa May je po odločitvi že dejala, da ta ne bo spremenila začrtane poti za brexit. "Britansko ljudstvo je glasovalo za izstop iz EU-ja in vlada bo to uresničila s sprožitvijo 50. člena, kot je bilo načrtovano, do konca marca," je dejal tiskovni predstavnik premierke.

Odločitev vrhovnega sodišča pomeni poraz za konservativno vlado, ki se je pritožila na novembrsko odločitev višjega sodišča. Vlada je namreč menila, da sama odločitev za brexit na referendumu zadostuje za sprožitev 50. člena Lizbonske pogodbe.

Priložnost za poslance in poslanke
Poslanci in poslanke, ki nasprotujejo premierkinim načrtom za brexit, bodo imeli tako priložnost te načrte spremeniti ali jih ovirati, poroča Reuters. Glavna opozicijska Laburistična stranka je sicer že sporočila, da brexita ne bo blokirala, si bo pa prizadevala za spremembo zakonodaje za izstop iz Unije.

Vladi pa se, kot je še sporočilo vrhovno sodišče, pred sprožitvijo brexita ni treba posvetovati s parlamenti Škotske, Walesa ali Severne Irske, s čimer je sodišče odstranilo eno od večjih potencialnih ovir za vlado.

Manj so s tem zadovoljni Škoti. "Čeprav je sodišče odločilo, da britanska vlada ni pravno zavezana, da se posvetuje z regionalnimi oblastmi, je k temu zavezana v političnem smislu," je poudarila škotska premierka Nicola Sturgeon. Ob tem je povedala, da je razočarana nad razsodbo sodišča. "Vsak dan je bolj jasno, da glasu Škotske v Združenem kraljestvu ne slišijo in ali ne poslušajo," je dejala, a pozdravila odločitev, da mora o začetku izstopa iz EU-ja odločati parlament.

Izkazalo se je, da so trditve, da je Škotska enakovredna partnerka v Veliki Britaniji, prazne, temelji dogovora o decentralizaciji, ki bi morali ščititi škotske interese, pa ničvredni, je bila kritična Sturgeonova.

Obenem je znova zagrozila z razpisom referenduma o neodvisnosti Škotske, če bodo Škoti "prisiljeni oditi iz EU proti svoji volji". Po njenih besedah postaja vse bolj jasno, da mora Škotska svojo prihodnost vzeti v svoje roke.

Potrditev v parlamentu naj ne bi zamaknila začetka izstopa
Po poročanju britanskih medijev naj bi imela vlada pripravljen izredno kratek zakon o izstopu iz EU-ja, o katerem naj bi še pred koncem marca razpravljali poslanci in poslanke. Takrat je namreč vladi premierka postavila rok za sprožitev pravnega postopka za izstop. Vse sicer kaže, da se premierki ni treba bati poraza v parlamentu. Večina poslancev in poslank je v nezavezujoči izjavi namreč že napovedala, da ne bodo zavlačevali pri postopku izstopa.