Ljudje so se na trgu pri stari borzi zbrali, da bi se pri improviziranem spomeniku poklonili 28 žrtvam napadov, čeprav so oblasti zaradi visoke stopnje nevarnosti odpovedale "shod proti strahu", napovedan za danes.
A kljub prepovedi se je na trgu zbralo okoli 450 protestnikov proti Islamski državi, ki se niso hoteli odzvati na pozive policije. Med množico so se pomešali tudi številni desničarski skrajneži, ki so nadlegovali muslimanske udeleženke shoda, skandirali in nacistično salutirali.

Belgijski premier Charles Michel je demonstracije obsodil, češ da je skrajno neprimerno, da so protestniki okrnili miroljubno podobo spomenika žrtvam pred borzo. "Te nemire ostro obsojam," je dejal. Zgrožen je tudi bruseljski župan Yvan Mayeur, ki je zbrane opisal kot "malopridneže, ki so prišli na trg provocirat ljudi, ki se mirno poklanjajo žrtvam".

Nove preiskave po Belgiji
Že pred tem pa je policija v 13 preiskavah, ki so jih dopoldne izvedli v Bruslju, Duffelu in Mechelenu, zaradi suma s terorizmom pridržala štiri ljudi. Tožilstvo ni povedalo, ali so bile preiskave povezane s torkovimi napadi, sporočili so le, da je šlo za preiskave v okviru terorizma. Preiskovalni sodnik naj bi po zaslišanju še danes odločil, ali bodo prijeto četverico priprli.

Obtožnica proti tretjemu napadalcu
V soboto je tožilstvo sporočilo, da so zaradi torkovih napadov vložili prvo obtožnico, in sicer proti Faycalu Cheffouju, domnevnemu tretjemu napadalcu z bruseljskega letališča Zaventem, ki je bil na begu.

Nemški časnik Die Welt medtem poroča, da evropske varnostne agencije iščejo najmanj osem osumljencev, ki naj bi pomagali skrajnežem Islamske države pri torkovih napadih v Bruslju in novembrskih v Parizu. Večinoma gre za francoske in belgijske državljane, ki naj bi bili v Siriji ali na begu v Evropi. Bili naj bi v stikih z Abdelhamidom Abaaoudom, domnevnim vodjem pariških napadov 18. novembra lani, ki je bil ubit še isti dan v spopadu s policijo, pa tudi s Salahom Abdeslamom, enim izmed napadalcev, ki so ga pred dobrim tednom dni prijeli v Bruslju. Pri iskanju osumljencev naj bi sodelovala tudi nemška policija BKA.

Spodleteli napadi v Parizu
Zaradi domnevne povezave s četrtkovim spodletelim napadom v pariškem predmestju Argenteuil pa je belgijsko tožilstvo vložilo obtožnico proti Redu Kriketu, ki ga je policija aretirala v četrtek, potem ko so v njegovem stanovanju našli orožje in razstrelivo. Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve je dejal, da je bil Kriket ob aretaciji "v napredni fazi" načrta za izvedbo napada v Parizu, da pa ni nobenih otipljivih dokazov, da je povezan z napadi v Bruslju ali Parizu novembra lani.

Nato so v petek na območju Bruslja v okviru preiskave načrtovanega napada v Parizu aretirali tri osumljence. Zaradi "sodelovanja v terorističnih dejavnostih" je bruseljsko tožilstvo že v soboto vložilo obtožnico proti Rabahu N., danes pa še proti Abderamaneju A.

Red Kriket je bil v odsotnosti februarja letos v Bruslju že obsojen zaradi sodelovanja v džihadistični mreži okoli znanega islamističnega rekruta Khalida Zerkanija. Del te mreže sta bila tudi novembra ubiti Abdelhamid Abaaoud, glavni organizator terorističnih napadov v Parizu, in Najim Laachraoui, ki se je v torek razstrelil na bruseljskem letališču.

Aretirali Alžirca, ki naj bi teroristom ponarejal dokumente
Protiteroristične in specialne enote italijanske policije so na jugu države v soboto aretirale Alžirca Djamala Eddineja Oualija (40), ki ga iščejo v Belgiji v okviru preiskave ponarejenih osebnih dokumentov, ki so jih v torkovih terorističnih napadih v Bruslju (31 mrtvih, od tega trije samomorilski napadalci) in novembrskih v Parizu (140 mrtvih) uporabljali napadalci in njihovi sodelavci. Osumljen je sodelovanja v kriminalni mreži, ki izdeluje ponarejene dokumente za nezakonite priseljence. V Belgijo naj bi ga izgnali v prihodnjih dneh.

Sum policije je vzbudil, ko je tamkajšnji uslužbenec za migracije preverjal njegovo dovoljenje za bivanje. Moškega z istim imenom, ki je pripadal isti kriminalni mreži, je policija iskala od 6. januarja. V njegovi delavnici so nato zasegli več sto digitalnih fotografij, med njimi tudi fotografije treh, ki so načrtovali novembrske napade v Parizu, tudi Najima Laachraouija, samomorilskega napadalca na bruseljskem letališču. Poteka tudi preiskava, kako je Ouali prišel v Italijo, kot tudi o mreži, katere član naj bi bil.

Zgradba bruseljskega letališča stabilna
Zgradba bruseljskega letališča Zaventem je po terorističnem napadu stabilna, so ugotovili preiskovalci. Tako glavna kot povezovalna zgradba, namenjena pregledu potnikov in prtljage, nista bili poškodovani v tolikšni meri, da bi se objekt zrušil. Na letališču, ki je bilo deležno ostrih kritik zaradi neustrezne varnosti, bodo vpeljevali nove varnostne ukrepe.

V zgradbi letališča bodo preverili, kako lahko namestiti začasna mesta za prijave potnikov za polete. Velikonočni konec tedna je običajno eden najbolj obremenjenih v letu, saj se več tisoč ljudi odloči odpotovati iz Bruslja. Po napadih so letalske družbe preusmerile svoje polete na pokrajinska letališča ali celo v sosednje države, kot sta Nemčija in Nizozemska.

V torkovih napadih na letališču Zaventem in postaji podzemne železnice Maalbeek je bilo ubitih 31 ljudi (od tega trije samomorilci), ranjenih je bilo 340 ljudi iz 19 držav, od tega jih je 62 še vedno na intenzivni negi. Polovica izmed teh je dobila hude opekline.