Nemčija se je skupaj z ostalo Evropo znašla v energetski krizi. Foto: Reuters
Nemčija se je skupaj z ostalo Evropo znašla v energetski krizi. Foto: Reuters

Opozicija je kritična, ker je zadolževanje odobreno, preden so znani konkretni ukrepi. Do njega obenem prihaja zunaj zveznega proračuna.

Poslanci spodnjega doma nemškega parlamenta so prižgali zeleno luč skladu za stabilizacijo gospodarstva, ki deluje kot posebno orodje zunaj zveznega proračuna, da poveča obseg svoje zadolženosti za 200 milijard evrov.

"To je dobra novica za vse, ki z zaskrbljenostjo gledajo na svoje stroške. Pa tudi za obrtnike in podjetnike," je ob potrditvi paketa sporočil nemški kancler Olaf Scholz.

Z odločitvijo, ki ji mora slediti še podoben korak zgornjega doma bundesrata, je za načrt za naslovitev visokih cen plina in elektrike omogočena izjema od fiskalnih pravil, s katerimi Nemčija na srednji rok sledi cilju izravnanih javnih financ.

Omenjeni sklad se bo zadolžil v tem letu, čeprav naj bi z zbranimi sredstvi ukrepe za pomoč gospodinjstvom in podjetjem financiral do konca 2024. Na ta način lahko nemški finančni minister Christian Lindner vsaj za zdaj ohranja obljubo, da bo prihodnje leto kljub zahtevnim okoliščinam ohranil t. i. dolžniško zavoro.

Z ukrepi želi vladajoča koalicija socialdemokratov, liberalcev in zelenih predvsem omejiti močno naraslo ceno plina, ki je za mnoga gospodinjstva, predvsem pa za industrijo, bistven energent. Država naj bi tako prodajalcem subvencionirala tržno ceno, tako da bi bila maloprodajna cena za gospodinjstva z marcem lahko navzgor omejena za 80 odstotkov povprečne porabe. Za podjetja, predvsem velika, naj bi cenovna kapica začela veljati že z januarjem.

"Dvojni šus"

Z reševalnim paketom, ki ga je Scholz poimenoval "dvojni šus" za prebivalstvo in gospodarstvo, naj bi obenem pomagali omejiti tudi ceno elektrike, za kar pa naj bi uporabili presežne dobičke energetskih podjetij, ki elektrike ne proizvajajo s plinom, a vseeno uživajo koristi visokih cen. Če pa finančni učinek tega ukrepa ne bo zadostoval, pa bi razliko pokrili iz sklada za stabilizacijo gospodarstva.

Del denarja naj bi šel tudi za pomoč podjetjem v energetskem sektorju, ki so zaradi posledic ruskega napada na Ukrajino zašla v hude težave.

Še vedno pa ni znano, kako natančno naj bi bili ukrepi videti in kaj vse naj bi obsegali. Ravno to je bila ena glavnih kritik iz vrst opozicijskih krščanskih demokratov in Levice. Bojijo se, da dajejo bianko menico koaliciji, ki bi jim lahko prodala "mačka v žaklju".

Obsežni nemški reševalni paket je povzročil kar nekaj nezadovoljstva med javnofinančno šibkejšimi članicami Evropske unije. Tudi na tokratnem vrhu EU-ja so se tako pojavljali pozivi k ebvropskemu mehanizmu za pomoč podjetjem in gospodarstvu, s katerim naj bi zmanjšali izkrivljanje notranjega trga EU-ja, ki bi ga nemškim podjetjem omogočili ukrepi države. Kot kaže, bi za ta namen lahko porabili neizkoriščena sredstva iz večletnega obdobja EU-ja 2014-2020.

Pomisleki se pojavljajo tudi zaradi tega, ker so članice unije očitno vendarle na poti k rešitvam za vsaj začasno omejitev tržnih cen plina, tako da ni jasno, kakšen bo na koncu sploh potreben obseg sredstev za pomoč zaradi energetske draginje po članicah.