V Nemčiji so sindikati pripravili številne shode, za katere pričakujejo, da bodo potekali mirno, saj so nemški delavci v zadnjem času dosegli nekaj ugodnosti, kot sta minimalna plača in znižanje upokojitvene starosti s 65 na 63 let. Vseeno so tako kot v preteklih letih tudi letos že izbruhnili izgredi v organizaciji anarhističnih in ekstremističnih skupin.

V Weimarju je bilo tako ranjenih 15 ljudi, ko so desničarski skrajneži napadli tradicionalno zborovanje ob prazniku dela. Spravili so se tudi na poslanca socialdemokratov Carstena Schneiderja, ko je imel nagovor. Iz rok so mu odvzeli mikrofon in vanj kričali skrajne slogane. "40 mladih nacionalistov je kar vdrlo na demonstracijo, me napadlo in ranilo kolega," je na Twitterju zapisal Schneider. Policija je aretirala 29 ljudi.

Protesti in shodi potekajo tudi v več drugih nemških mestih. Na osrednjem v Berlinu je vodja federacije trgovinskih sindikatov Reiner Hoffmann pozval k obrambi minimalne plače pred napadi nekaterih poslancev iz vladajoče koalicije. "Ne bomo dovolili erozije minimalne plače," je dejal na zborovanju pred Brandenburškimi vrati. "Minimalna plača 8,5 evra na uro je zgodovinski dosežek, ki smo ga dosegli po 10 letih sporov," je poudaril in menil, da je način, na katerega se na to spravljajo nekateri delodajalci in politiki, absurden.

Na zborovanju v Münchnu je medtem vodja sindikata IG Metall pozval k več vlaganju v izobraževanje in infrastrukturo, da bi lahko zagotovili dobra delovna mesta. "Nove tehnologije bodo resno spremenile svet dela, kar ne bi smelo voditi v nazadovanje za delovne ljudi," je dejal Detlef Wetzel.

Razprava o učinkih minimalne plače
Kot poroča dopisnica RTV Slovenija iz Berlina Polona Fijavž, se je v Nemčiji znova razvnela prav razprava o učinkih uvedbe minimalne plače, ki se je s 1. januarjem letos dvignila na 8,5 evra na uro, kar nanese okoli 1.500 evrov mesečno za osemurni delovnik.

Nekateri ekonomisti so napovedovali, da se bo zaradi uvedbe minimalne plače zvišala brezposelnost in da bodo narasle cene storitev, a na nemškem ministrstvu za delo ugotavljajo, da se to ni zgodilo. Le v Krščanskodemokratski uniji menijo, da je uvedba privedla do nepotrebne birokracije, zato zahtevajo določene spremembe.

Številne stavke strojevodij, pilotov, poštnih delavcev, učiteljev in vzgojiteljev kažejo, da vsi s pogoji dela in plačilom zanj niso zadovoljni, poroča Fijavževa, a dodaja, da je vodja združenja sindikatov Verdi Frank Bsirske kljub temu izrazil zadovoljstvo ob uvedbi minimalne plače. Hkrati je pozval, naj minimalno urno postavko čim prej zvišajo na 10 evrov, a po nemškem zakonu je to mogoče šele leta 2017.

Bsirske je vlado tudi pozval, naj poveča nadzor nad izplačili, saj naj bi nekaterim delavcem izplačevali plačo z boni in skušali z lažnimi urnimi evidencami zmanjšati urno postavko, ostro pa je zavrnil zahteve predvsem CSU-ju, da gre za veliko nepotrebne birokracije in da je treba zakon o minimalni plači spremeniti.

Velika podpora minimalni plači
Ob prazniku dela je Bsirske dejal, da so sindikati v Nemčiji veliko dosegli - poleg minimalne plače še upokojitev pri 63 letih po 45 letih dela, a da se je treba za pravice delavcev boriti še naprej. Uvedbo minimalne plače v Nemčiji podpira 86 odstotkov ljudi, direktor inštituta za raziskavo delovnega trga Joachim Möller pa je za Spiegel dejal, da se sesutje trga delovne sile, kot so napovedovali nekateri ekonomisti, ni zgodil. Prav tako se za zdaj niso podražile cene storitev, le organizatorji Oktoberfesta so sporočili, da bo pivo letos zaradi višjih stroškov delovne sile dražje.

Uvedba minimalne urne postavke manjša tudi še vedno precejšnje razlike med nekdanjim vzhodom in zahodom države. Preden so januarja letos v Nemčiji uvedli minimalno plačo, je bilo na nekdanjem zahodu manj od 8,50 evra na uro plačanih približno desetina delavcev, na nekdanjem vzhodu je bilo takih kar četrtina. Sicer je pa Nemčija, nasprotno s svarili ob uvedbi minimalne plače, aprila dosegla najnižjo brezposelnost po letu 1991 - ta je spet nižja za 0,3 odstotka in je zdaj 6,5-odstotna, še poroča Fijavževa.

Policija proti protestnikom
V Carigradu se je več kot tisoč ljudi, ki so se na praznik dela v okrožju Besiktas zbrali na poziv več sindikatov in opozicijskih političnih strank, odpravilo proti trgu Taksim, na katerem so oblasti zborovanja letos prepovedala, zato je policija posredovala z vodnimi topovi in solzivcem.

Taksim je v preteklosti že bil žarišče krvavih nemirov ob prazniku dela. 1. maja 1977 je bilo v spopadih na trgu ubitih 34 ljudi.

Oblasti so letos zaprle vse dostope do trga, omejili so ga celo z drugačnim voznim redom metroja in tramvaja. Okrog trga so postavljene železne ovire, ki preprečujejo dostop pešcem. Za varnost skrbi 10.000 policistov. Ti so že dopoldne aretirali nekaj udeležencev manjše skupine protestnikov, ki je vdrla na Taksim.

V Turčiji je ob 1. maju že običajno napeto. Lani je na ta dan za red in mir v Carigradu skrbelo 40.000 policistov in mesto je tako kot tokrat skoraj obstalo. Policija je že takrat protestnike razgnala s solzivcem in vodnimi topovi.

Shodi azijskih delavcev
Zborovanja in protesti na praznik dela so potekali v številnih azijskih mestih. Več deset tisoč ljudi se je zbralo v Seulu, kjer so zbrani grozili s splošno stavko, če bo vlada izpeljala predvidene reforme delovne zakonodaje.

Po navedbah južnokorejskih sindikatov se je dveh zborovanj v Seulu udeležilo več kot 100.000 ljudi, medtem ko je policija njihovo število ocenila na 38.000. "S splošno stavko se bomo zoperstavili vsakršnemu poskusu vlade, da zatre delavske pravice," je zbranim na enem izmed zborovanj dejal vodja federacije korejskih trgovinskih sindikatov.

Vlada predsednice Par Geun Hje si namreč prizadeva sprejeti reforme, ki bi po njihovem prepričanju vnesla fleksibilnost na rigiden trg dela, tako da bi olajšali zaposlovanje in odpuščanje.

Delavske pravice so bile tudi v ospredju protestov v tajvanski prestolnici Tajpej. Približno 10.000 ljudi je od vlade zahtevalo višje plače, krajši delovnik in večjo varnost na delovnih mestih. Parlament v državi bo v kratkem glasoval o predlogu zakona, ki bi največjo delovno obveznost znižal na 40 ur tedensko, medtem ko zdaj ta znaša 46 ur, piše nemška tiskovna agencija DPA.

Za večje plače in več možnosti za zaposlitev so protestirali tudi v Manili. Več sto ljudi je v Hongkongu prav tako s plesom in petjem pozivalo k boljšim delovnim pogojem tako za lokalne kot migrantske delavce.