V koaliciji Merklove je zaradi zakona prišlo do precejšnjih nesoglasij. Foto: Reuters
V koaliciji Merklove je zaradi zakona prišlo do precejšnjih nesoglasij. Foto: Reuters
Moški
Če nadzornic ne bo dovolj, bodo stolčki morali ostati prazni. Foto: BoBo

Zakon bo začel veljati leta 2016, po njem pa bo moralo 108 največjih podjetij, katerih imena bodo javno objavljena, v svojih nadzornih svetih imeti najmanj 30 odstotkov ženskih predstavnic. "Ne moremo si privoščiti, da ne bi upoštevali znanja in sposobnosti žensk," je dejala Merklova, ko je podprla novi zakon v bundestagu.

Nemčija je tako postala še ena evropska država, ki se je odločila za uvedbo ženskih kvot v poslovnem svetu. Pred njo so se za tak korak odločili tudi v Italiji, na Norveškem in Nizozemskem. Trenutno v nemških nadzornih svetih sedi manj kot 20 odstotkov žensk.

Diskriminacija moških?
A novi zakon, ki ga mora sicer potrditi še parlament, kar naj bi bila samo formalnost, ni naletel na splošno odobravanje. Oglasilo se je več direktorjev, ki so izrazili javno nasprotovanje, nekateri so celo namignili, da bi bil tak zakon lahko neustaven. Tudi v parlamentu se je ob predstavljanju novosti odvijala burna razprava med poslanci.

"Takšne kvote zanemarijo dejstvo, da bi moralo biti glavni merilo za zasedbo delovnega mesta profesionalna usposobljenost. Ustavno sporno je zavrniti kandidata na podlagi spola," je sporočila konfederacija nemških delodajalcev (BDA). V farmacevtskem velikanu Bayer so dejali podobno: "Ljudi zaposlujemo na podlagi njihovih kvalifikacij, ne spola", iz avtomobilskega proizvajalca Daimler pa so vladi sporočili, da "uvedba ženskih kvot nima podpore med zaposlenimi".

Spremljali bodo tudi druga podjetja
Podjetja, ki kvote ne bodo upoštevala, bodo morala nekaj sedežev v nadzornih svetih pustiti praznih, če tudi ta ukrep ne bo zadoščal, pa jih bodo doletele sankcije. Poleg 108 največjih podjetij je vlada 3.500 srednje velikim podjetjem naročila, da z letom 2016 javno objavijo svoje cilje pri dosegi enakopravnosti spolov.

"Ta zakon predstavlja pomemben korak za enakost, saj bo spodbudil kulturno spremembo na delovnem mestu," je zakon zagovarjala Merklova, čeprav ni skrivnost, da je na začetku tudi sama takšnemu ukrepu nasprotovala, kar je povzročilo precej trenj v koaliciji. Ženske kvote so namreč predlagali levosredinski socialni demokrati, ki so predtem predlagali tudi uzakonitev minimalne plače in ukrepe za znižanje upokojitvene starosti.