Dejal je, da na širšem Bližnjem vzhodu demokracija pridobiva vrednost, teroristi pa so vse bolj na obrobju. V Libanonu, Alžiriji, Egiptu, Združenih arabskih emiratih, Kuvajtu, Savdski Arabiji, Jordaniji, Bahrajnu in Jemnu je po njegovih besedah viden napredek, vendar bi vlade teh držav morale nadaljevati druge reforme, ki bi kazale, da zaupajo svojemu ljudstvu. Iraškemu ljudstvu je Bush obljubil, da jih ZDA ne bodo zapustile v boju za gradnjo svobodne države.

Ameriški predsednik je med govorom ostro kritiziral Iran in Sirijo zaradi represije, ki jo izvajata nad svojim prebivalstvom in ker krepita nestabilnost in terorizem na Bližnjem vzhodu. Sirijo je posvaril, da postaja orodje v rokah Irana, iranske državljane pa neposredno nagovoril, da je zdajšnja vlada njihova največja ovira do svobode, blaginje in dobrih odnosov z ZDA. Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je Bushev govor izpustil, da bi se izognil vsakršnemu morebitnemu stiku z ameriškim predsednikom.

Bush se je dotaknil tudi krize v sudanski pokrajini Darfur in dejal, da morajo sile ZN-a vstopiti na krizno območje, čeprav bo temu nasprotovala vlada v Kartumu. Na kocki je življenje tamkajšnjih ljudi in kredibilnost svetovne organizacije, je poudaril.

Poslovilni govor Annana
61. zasedanje generalne skupščine je z uvodnim nagovorom začel odhajajoči generalni sekretar ZN-a Kofi Annan, ki je pozval k miru na Bližnjem vzhodu. Dokler bodo Palestinci živeli pod okupacijo in dokler bodo Izraelce razstreljevali na avtobusih, bodo povsod v regiji razgrete strasti, je poudaril. Dotaknil se je tudi krize v Darfurju, katere rešitev je po njegovem mnenju največji izziv ZN-a. Annanu se drugi petletni mandat izteče 31. decembra, trenutno pa je uradno razglašenih kandidatov za prevzem njegovega mesta šest. Zadnja, ki je vložila kandidaturo je bila latvijska predsednica Vaira Vike-Freiberga.

Prvi dan splošne razprave v palači ZN-a v New Yorku sta govorila tudi francoski predsednik Jacques Chirac in pakistanski predsednik Pervez Mušharaf. Chirac je ZN pozval k sklicu mednarodne konference o Bližnjem vzhodu, Mušharaf pa je dejal, da mora boj proti mendnarodnemu terorizmu potekati hkrati z reševanjem konflikotv na Bližnjem vzhodu, ki podpihujejo skrajneže.

Glavne teme
Splošna razprava Generalne skupščine poteka pod geslom Svetovno partnerstvo za razvoj, glavne teme pa so razmere na kriznih žariščih, na Bližnjem vzhodu, v Iraku, Iranu in Sudanu. Udeleženci bodo razpravljali tudi o reformi Svetovne organizacije in izbiri novega generalnega sekretarja.

Na zasedanju, ki se ga udeležuje veliko voditeljev iz 192 članic in se bo končalo 29. septembra, bodo ocenili vse doseženo po lanskem vrhu ob peti obletnici sprejetja Milenijske deklaracije, na dnevnem redu pa je 150 točk. Te so razdeljene v devet vsebinskih sklopov, in sicer: mednarodni mir in varnost, promocija gospodarske rasti in trajnostnega razvoja, razvoj Afrike, promocija človekovih pravic, usklajevanje humanitarne pomoči, promocija mednarodnega prava, razorožitev, boj proti kriminalu in terorizmu, ter organizacijske in administrativne zadeve. Slovenijo na zasedanju zastopa zunanji minister Dimitrij Rupel.

Številna neformalna srečanja
Ob robu zasedanja skupščine bodo potekala številna neuradna dvo- in večstranska srečanja. Že na prvi dan razprave se bodo zunanji ministri EU-ja sešli na delovnem zajtrku, Kofi Annan pa bo vodje delegacij gostil na delovnem kosilu. Zvečer bo ameriški predsednik pripravil tradicionalni sprejem v newyorškem hotelu Waldorf Astoria. V četrtek bo potekalo srečanje zunanjih ministrov zveze Nato, ki se ukvarja s težavami v Afganistanu, večina vodij delegacij pa se bo udeležila tudi veliko neformalnih dvostranskih srečanj.