Po pogovorih s predsedniki Latvije, Estonije in Litve, Vairo Vike Freibergo, Arnoldom Ruutelom in Valdasom Adamkusom je menil, da je potrebno kljub razumljivi grenkobi zdaj pogledati v prihodnost. Pozdravil je tudi mlado demokracijo treh baltskih držav.

Bush je še povedal, da je bilo ujetništvo držav srednje in vzhodne Evrope pod sovjetsko prevlado ena večjih napak zgodovine. Za večino držav srednje in vzhodne Evrope je zmaga nad nemškim režimom prinesla železno vladavino še enega imperija, je dejal.

Gostiteljica predsednica Vaira Vike Freiberga mu je pred tem podelila najvišje državno odlikovanje, na ulicah Rige pa ga je pozdravila množica ljudi. Policija je v Rigi prijela tudi 30 proruskih demonstrantov, ki so poskušali kljub blokadi vstopiti v varno območje v središču latvijske prestolnice.

Bush je nato zapustil Latvijo in pripotoval na Nizozemsko, kjer bo jutri spominska slovesnost na vojaškem pokopališču. Vrhunec obiska bo predstavljala udeležba na slovesnosti ob 60. obletnici zmage zaveznikov v drugi svetovni vojni, ki bo 9. maja v Moskvi in jo bo vodil ruski predsednik Vladimir Putin. Ob koncu turneje pa bo obiskal tudi Gruzijo.

Skupaj s predsednico Vike Freibergo je ameriški predsednik obiskal spomenik latvijski neodvisnosti. Bush je dejal, da je namen njegove turneje po Evropi pokloniti se tistim, ki so se pred 60 leti žrtvovali za osvoboditev Evrope izpod nacističnega jarma.

Bush razjezil Moskvo
Obisk ameriškega predsednika v Latviji je povzročil negodovanje Kremlja, saj se je odprlo vprašanje interpretacije povojne zgodovine. Vse tri baltske države od Rusije namreč zahtevajo priznanje, da jih je nekdanja Sovjetska zveza po koncu vojne pred 60 leti okupirala, Rusija pa pozive zavrača in poudarja, da ne gre spregledati kolaboracije baltskih držav z nacisti.

Bush je aneksijo Litve, Latvije in Estonije k SZ-ju pred 60 leti označil za vsiljevanje komunizma in pritrdil oznaki ''okupacija'', vendar je trojico hkrati opozoril, da mora spoštovati pravice manjšin, predvsem rusko govoreče, ki je v baltskih državah zapostavljena.

Putin: Rusija je osvobajala
Putin je ob poklonu ruskim žrtvam druge svetovne vojne ignoriral poziv predsednikov baltskih držav po priznanju okupacije in Rdečo armado označil za osvoboditeljsko vojsko. Dejal je, da sovjetski vojaki niso le branili svoje države, ampak so fašističnega režima osvobodili tudi enajst drugih evropskih držav.

Rusko zunanje ministrstvo je medtem ublažilo napetosti in sporočilo, da ostre izmenjave mnenj med ZDA in Rusijo glede Bushevega obiska v Latviji in Gruziji ni bilo. Telefonski pogovor med vodjema diplomacij Condoleezzo Rice in Sergejem Lavrovom so imenovali kot absolutno normalno izmenjavo mnenj.

Bush tudi o Belorusiji
Ameriški predsednik je med drugim tudi dejal, da bi morali v Belorusiji izpeljati svobodne volitve, pri tem pa zanikal kakršen koli dogovor, s katerim bi beloruski predsednik Aleksander Lukašenko ostal na oblasti. Ob tem je poudaril, da je pomembno le, da bodo lahko ljudje na volitvah svobodno izrazili svojo voljo.

Nekateri namreč menijo, da bo potrebno režim, tako kot v Gruziji, Ukrajini in Krigiziji, zamenjati tudi v Belorusiji, kjer je oblast v rokah Lukašenka že od leta 1994. Zahod ga obtožuje, da zatira politične nasprotnike in da ima nadzor nad mediji.

Protesti v Amsterdamu
V Amsterdamu, kamor je Bush dopotoval iz Latvije, se je pred ameriškim konzulatom zbralo več sto demonstrantov, ki so protestirali zaradi obiska ameriškega predsednika. Šlo naj bi predvsem za nasprotnike vojne v Iraku, ki so nosili transparente z napisi: "Ustavite Busha" in "Če želite ustaviti terorizem, potem nehajte sodelovati v njem."

Nizozemska je sicer leta 2003 podprla vojno v Iraku, kamor je poslala tudi 1.350 svojih enot, vendar jih je kasneje umaknila, saj opozicija vojakom ni hotela podaljšati mandata.