"Ni dvoma o izidu referenduma. Odločitev volivcev mora biti spoštovana. V tem trenutku pa britanska vlada še ne bo sprožila 50. člena. To je pač naša suverena odločitev, ki jo bomo sprejeli sami," je bil odločen Cameron in dodal, da VB ne sme obrniti hrbta Evropi ali ostalemu svetu.

Največji izziv: Dostop do enotnega evropskega trga
Cameron je zavrnil možnost še enega, to je drugega referenduma o članstvu v EU-ju, zato je že oblikoval posebno skupino, ki bo pripravljala izhodišča za "ločitev" Združenega kraljestva od EU-ja. Kot največji izziv v pogajanjih z Brusljem je sicer označil obstanek v enotnem evropskem trgu. Poudaril je tudi, da mora vlada zagotoviti, da bodo zaščiteni interesi Škotske, Walesa in Severne Irske.

50. člen še ni bil uporabljen
50. člen Lizbonske pogodbe, ki do zdaj še ni bil uporabljen, ureja izstop države članice iz EU-ja. Člen se aktivira, ko država obvesti Evropski svet, da želi oditi. Nato začne teči dveletni rok, v katerem mora biti dosežen sporazum o izstopu med članico in EU-jem. Rok se lahko ob soglasju članic še podaljša, tako da številni strokovnjaki menijo, da bi lahko trajalo kar nekaj let, preden bo Velika Britanija dejansko zapustila povezavo.

Negotovost: Številni se sprašujejo, kako naprej?
Združeno kraljestvo se je sicer tri dni po brexitu znašlo v negotovosti. Številni se sprašujejo, kako naprej. Že dopoldne se je tik pred odprtjem borznega trgovanja na stari celini oglasil britanski finančni minister George Osborne, ki je želel pomiriti trge. Minister, ki podpira obstanek v EU-ju, je priznal, da bo odločitev države o izstopu prinesla pretrese, a britansko gospodarstvo v to obdobje vstopa s položaja moči, "saj je visoko konkurenčno in odprto za naložbe".

Postopke po 50. členu Lizbonske pogodbe bo Britanija sprožila, ko bo pripravljena, je dodal. Velika Britanija se mora po njegovih besedah zdaj s preostalimi članicami EU-ja dogovoriti o za vse kar najkoristnejšem trgovinskem sporazumu, pri tem pa želi igrati dejavno vlogo.

Naslednik Camerona najkasneje do 2. septembra
Naslednik Camerona na čelu konservativne stranke in vlade bo imenovan najpozneje do 2. septembra, je v ponedeljek popoldne sporočil Graham Brady, ki je v konservativni stranki zadolžen za volitve strankarskega vodstva. Med konservativci že začel boj za Cameronovega naslednika. Največ možnosti naj bi imel nekdanji londonski župan Boris Johnson, sicer zagovornik brexita. A nekateri britanski mediji so se razpisali o tem, da naj bi Cameron Johnsonu, ki ga nekateri favorizirajo tudi kot novega premierja, postavil v mat položaj.

Če bo kandidiral za predsednika konservativcev in ne bo izpeljal člena 50., je njegove politične kariere konec. Če ne bo kandidiral za predsednika stranke in se bo kot zagovornik brexita oddaljil od te teme - bo politično mrtev. Ostane mu še tretja možnost, pišejo komentatorji pri Guardianu, da kandidira, zmaga in povede Združeno kraljestvo iz EU-ja, pri čemer bo vsega konec - Škotska se bo oddaljila, Severna Irska bo zahtevala združitev z Irsko, sledila bo recesija ... prekinitev pogodb. Tudi v tem primeru je politično pečen.

Kaj bo torej storil priljubljeni nekdanji župan?
Nekaj nakazanih odgovorov je zapisal v svoji kolumni za Daily Telegraph. V svoji prvi izjavi po prvih neposrednih odzivih na izide je nakazal predvsem spremembe na področju priseljevanja, pri čemer bi uvedli t. i. točkovni sistem. Po drugi strani pa misli, da bodo Britanci ohranili dostop do enotnega evropskega trga, je zapisal v svoji tedenski kolumni za Daily Telegraph. Vztrajal je, da je treba osvoboditi državo "čudne in nejasne evropske zakonodaje", vendar pa dodal, da za to ni potrebno nobeno hitenje.

Zavrnil je tudi pozive škotske prve ministrice Nicole Sturgeon k drugemu referendumu o škotski neodvisnosti. Kot je dejal, "ni zaznal nobenih pravih apetitov" za to, poleg tega pa bosta po njegovem mnenju Velika Britanija in Severna Irska zdaj z EU-jem vzpostavila še boljši odnos, ki bo temeljil na prosti trgovini.

Gospodarsko sodelovanje z EU-jem se bo okrepilo
Johnson je prepričan, da se bo gospodarsko sodelovanje Velike Britanije z EU-jem še krepilo, svoje "kolege" v taboru za odhod iz EU-ja pa je opozoril, da referenduma z izidom 52 odstotkov proti 48, "niso dobili z ravno veliko prednostjo". Opozoril je na to, da je več kot 16 milijonov ljudi glasovalo za to, da bi Otok ostal del EU-ja. "To so naši sosedje, brati in sestre, ki so strastno zagovarjali svoj prav. V demokraciji večina prevlada, vendar pa smo vsi enakovredni," je dejal in pozval h "gradnji mostov" s tistimi, ki so glasovali proti brexitu.

VB bo še vedno del Evrope
V svoji viziji obdobja po brexitu je dejal, da bo Velika Britanija še vedno ostala del Evrope, kot je vedno bila. "Še vedno bomo intenzivno sodelovali z Evropo na številnih področjih, od umetnosti, znanosti do izboljševanja našega okolja." Zatrdil je, da bodo pravice državljanov EU-ja "ostale polno zaščitene, enako pa bo veljalo tudi za britanske državljane v EU-ju". "Britanci bodo še naprej lahko delali v EU-ju, živeli, potovali, študirali, kupovali hiše," je še dejal. A kaj, ko je vizija eno, resničnost pa drugo. Francoski zunanji minister Jean-Marc Ayrault je za Reuters dejal, da možnost, po kateri bi Otok, tako kot Švica, dobil dostop na enotni evropski trg, "ni samodejna".

Britancem se ne mudi, Evropi pač
V splošnem na britanski strani ni čutiti naglice pri sprožitvi postopka izstopa, medtem ko so preostale članice EU-ja bolj razdeljene. Iz nekaterih krogov, med drugim iz Evropske komisije in Evropskega parlamenta, je slišati pozive k takojšnji aktivaciji člena 50, spet drugi, med njimi nemška kanclerka Angela Merkel, pozivajo k previdnosti in potrpežljivosti.

V torek vrh EU-ja v Bruslju
Voditelji držav članic EU-ja se bodo prvič po izglasovanju izhoda Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije na dvodnevnem vrhu v Bruslju sešli v torek, ko še ni pričakovati, da bi britanski premier Cameron uradno naznanil začetek postopka izstopa države iz EU-ja, predvsem zaradi trenutne politične krize v Veliki Britaniji. Danes bodo ločeni sestanki, med drugim se bodo v Berlinu sešli voditelji Francije, Nemčije in Italije; na krizni obisk v Bruselj in London prihaja tudi ameriški zunanji minister John Kerry.

"Združeno kraljestvo je zaradi poreferendumskega šoka, iskanja krivcev med laburisti in bitke za dediščino premierja Camerona pri konservativcih zašlo v politično krizo, Evropski uniji naklonjena Škotska pa napoveduje zaščito svojih interesov tako prek neposrednih pogovorov z Brusljem kot z morebitno blokado brexita," je za Radio Slovenija poročala dopisnica Erika Štular.

Na vidiku nov referendum?
Čeprav so Britanci na referendumu z 52 odstotki izglasovali izstop iz EU-ja, se morda državi obeta nov referendum, saj je petico za drugi referendum o članstvu države v EU-ju že podpisalo 3,1 milijona ljudi, kar je več, kot katera koli druga peticija na spletni strani britanskega parlamenta. "O možnosti, da Britanci na koncu - na primer po morebitnem vnovičnem referendumu - sploh ne bi uradno zahtevali izstopa, v Bruslju nočejo špekulirati," je še poročala Erika Štular.

"Šerpe": Žogica je na strani VB
Iz Bruslja pa je že pricurljala novica, da se pogajanja med EU-jem in VB-jem ne bodo začela, dokler Britanci ne aktivirajo 50. člena Lizbonske pogodbe. To so se dogovorili t. i. šerpe, posebni odposlanci članic EU-ja na nedeljskem srečanju v Bruslju. Enako stališče so pozno v ponedeljek na srečanju v Berlinu zavzeli tudi trije evropski voditelji Angela Merkel, Francois Hollande in Matteo Renzi.