Britanski volivci so, sicer z majhno večino, odločili, da bi bilo bolje, da njihova domovina zapusti veliko evropsko družino, imenovano Evropska unija. Kaj je bilo vzrok za takšen izid referenduma o brexitu in kakšne bodo posledice za prihodnost Velike Britanije, nam je skušala pojasniti Alenka Jelen Sanchez, predavateljica odnosov z javnostmi na univerzi v Stirlingu na Škotskem.

Ste sami pričakovali takšen izid? Celo stavnice so bile bistveno bolj prepričane o obstanku Velike Britanije v EU-ju.
Po zaprtju volišč je zavladalo precej optimistično vzdušje, kar se je takoj odrazilo tudi na finančnih trgih, saj je funt zrasel. Bolj ko smo se približevali jutru, bolj je postajalo jasno, da bo Združeno kraljestvo odšlo iz EU-ja. 20 minut pred peto uro so napovedi postale precej črne in marsikoga so presenetile. Vzdušje v debatah, ki so se odvijale, ne med politiki, ampak v javnosti, je bilo precej skrb vzbujajoče. Argumenti, zakaj si želijo odhoda iz Evropske unije, so bili predvsem, da Evropa jemlje britansko suverenost, da Velika Britanija želi neodvisnost in da so ponosni na svojo državo ter priseljevanje in prost pretok delovne sile v EU-ju. Če smo poslušali glas ljudstva, izid ni tako presenetljiv. Vendar je velik šok za marsikoga, še posebej za nas, evropske priseljence. Po vseh teh debatah se marsikdo izmed nas počuti precej nedobrodošlega, saj se ga je obravnavalo kot breme za javno zdravstvo, izobraževanje …

Ali so za izid glasovanja res krivi priseljenci iz EU-ja? Večina priseljencev na Britanskem otočju izvira iz nekdanjih kolonij in le manjši del iz EU-ja. Poleg tega je pri evropskih priseljencih bistveno večja fluktuacija.
Diskurz je bil precej prenapihnjen. Evropski priseljenci predstavljajo 5 odstotkov prebivalstva. Večina priseljencev pa prihaja iz drugih držav, ne samo tistih, ki so bile del Commonwealtha. Prav tako ni res, da smo veliko breme, vendar je bil to argument, ki je padel na plodna tla. Ljudje se res srečujemo z dolgimi čakalnimi dobami pri zdravnikih, v šolah ni dovolj prostora … Za to je najlažje kriviti priseljence. Argument, da imamo prosti pretok delovne sile in nobenega nadzora nad tem, se da hitro uporabiti, da odideš iz EU-ja.

Ali bi Britanci glasovali za izhod iz EU-ja, če ne bi bilo begunske krize? Evropskeptični UKIP je tik pred referendumom objavil kontroverzen poster s fotografijo reke prebežnikov na Rigoncah in napisom "Točka preloma".
Begunska kriza niti ni imela tolikšnega vpliva. UKIP-ov poster so z vseh strani zelo kritizirali. O begunski krizi ni bilo veliko debat, bolj sporna so bila vprašanja prostega pretoka ljudi iz EU-ja, vprašanja o britanski suverenosti, da mora Velika Britanija sama sprejemati svoje zakone ter koliko denarja se vlaga v Bruselj in kaj se iz njega dejansko dobi.

Obstanek v EU-ju so podprli v večini večjih urbanih središč, kot so London, Manchester, Liverpool, Leeds, Bristol … Odhod iz EU-ja pa je močno podprlo podeželje, čeprav le-to prejema največ denarja iz EU-sredstev, tako za kmetijstvo kot za infrastrukturne projekte in razvoj podeželja.
Najbolj paradoksalno je, da so bila najbolj proti EU-ju območja, ki dobivajo največ denarja iz evropskih sredstev. Veliko je malomeščanske miselnosti s precej poudarka na migrantih, čeprav niso del njihove skupnosti. Tako so bila območja, kjer je najmanj migrantov, najbolj proti njim. Kar je še en paradoks. Mesti, kot sta London in Manchester, ki imata veliko priseljencev, tudi iz EU-ja, sta bili najbolj proevropski. Številni pa so svoj glas oddali, kot rezultat frustracij ob trenutnem stanju in vladi. Hoteli so izraziti odpor proti vladajočim elitam. Ali je to najbolj pravilen način, da glasujejo za izstop iz EU-ja, čeprav je vzrok za njihovo stanje nekje drugje, bo pokazal čas. Vendar mislim, da to ni bila pametna odločitev.

Kampanjo odhoda Velike Britanije iz EU-ja so vodili relativno nazadnjaški politiki. Pričakujete politični preobrat v Veliki Britaniji? Večjo priljubljenost UKIP-a, Boris Johnson prevzame vodstvo konservativcev?
Referendumski izid je razglašen, kot zmaga Nigela Faragea, kar je zelo skrb vzbujajoče. Kaj se bo zgodilo s konservativci? Z izidom referenduma je bila Davidu Cameronu dejansko izrečena nezaupnica. Začelo je vreti na Škotskem in na Severnem Irskem, kar lahko prinese zelo turbulentne čase. Škotska je že ves čas poudarjala, da če bo morala proti svoji volji izstopiti iz EU-ja, bo imela ponoven referendum o neodvisnosti in bo uporabila vsa možna sredstva, da ostane del EU-ja. Severna Irska pa je zjutraj precej presenetila, saj se omenja možnost referenduma o odcepitvi od Združenega kraljestva. To potencialno pomeni razpad še ene unije. Težava Severne Irske je, da je zdaj spodkopan mirovni proces, ki je temeljil na evropskih konvencijah.

Kakšna je situacija na Severnem Irskem? Severnoirska katoliška nacionalistična stranka Sinn Fein zahteva referendum o združitvi Severne Irske z republiko Irsko. Ali ima ta stranka dovolj podpore v britanskem delu Ulstra?
Stranka je precej močna. Severna Irska je glede na glasovanje prav tako iztrgana iz EU-ja in referendum je povsem mogoč. Severna Irska je najbolj na udaru, ker ima na svojem ozemlju fizično mejo z EU-jem. Njih bo izstop Združenega kraljestva iz EU-ja najbolj prizadel, saj imajo močne povezave z Irsko in številni Severni Irci delajo na Irskem ali imajo tam svoje družine. Pojavlja se vprašanje, ali bo tam vzpostavljena varovana meja.

Kako menite, da bo potekal odhod Velike Britanije in kakšen bo njen status v prihodnosti? Ena od možnosti, ki se je omenjala, je status, kot ga imajo Švica, Norveška ali Islandija. Toda države, ki so del t. i. evropskega gospodarskega prostora (EGP), morajo sprejemati številne zakone, ki so usklajeni z bruseljskimi direktivami. Če bi se EGP-ju pridružila Velika Britanija, ne bi bila povsem neodvisna pri sprejemanju zakonov.
Nekateri predstavniki EU-ja so že dejali, da "ven" pomeni "ven". Kar najbrž pomeni, da bo težko ostala v EGP-ju. Vse bo odvisno od pogajanj in mislim, da bo EU trdo nastopila proti Veliki Britaniji, ki je bila v neki iluziji, kaj vse si bo lahko izborila. Težko je napovedovati, obetajo pa se turbulentni časi. Odvisno bo tudi tega, ali se bo po izidu glasovanja EU poenotila ali bo postala še bolj razbita. Premalo se je omenjalo tudi dejstvo, da sta Norveška in Švica uspešni državi, vendar morata, čeprav ne sedita za evropsko mizo, upoštevati evropske odločitve. Tega se Velika Britanija ni povsem zavedala in ljudem to ni bilo najbolje predstavljeno. Ljudje mislijo, da bodo lahko sami odločali o vsem, kar ne velja za Švico in Norveško. Po najslabšem scenariju bo Združeno kraljestvo povsem izolirano od Evrope.

Nekateri britanski mediji že namigujejo, da bi lahko kmalu na naslednjem referendumu odločali o prihodnosti monarhije. Lahko brexit pomeni, da bo Velika Britanija postala republika?
Vprašanje je, ali bo po referendumu obstalo Združeno kraljestvo ali ne bosta ostala združena le Anglija in Wales, kar je morda malce pretirano. Kaj se bo zgodilo z monarhijo? Na Škotskem nima podpore. Angleži, ki so bolj konservativni, pa jo podpirajo. Vendar se pojavljajo vprašanja, kaj bo po smrti kraljice Elizabete II. Morda bo tedaj podpora monarhiji padla tudi v Angliji. O takšnem referendumu se še ni govorilo, toda obetajo se zanimivi časi.