Predsednik republike Borut Pahor je ob tem dejal, da bi bilo v interesu Slovenije, če bi med državami s skupnimi interesi stekli procesi, ki bodo pripeljali do ustave EU-ja z zveznim značajem. Pahor namreč meni, da bo najprej prišlo do razvrščanja držav v okviru premisleka o naslednjem koraku združevanja, pri čemer mora Slovenija po mnenju predsednika republike ostati med najbolj povezanimi.

Slovenija je, tako trdi Pahor, sposobna preživeti tudi sama, vendar bi ji bilo veliko lažje skupaj z drugimi narodi v okrepljeni Evropi. "Skrajni čas je, da brez oklevanja ponudimo institucionalno in druge rešitve. Če se ne bo nič zgodilo, če ne bo vizije, bodo počasi ti procesi trganja Unije šli naprej." Pahor se je sicer sestal z veleposlanico Velike Britanije Sophie Honey, s katero sta ugotovila, da obstaja velik interes za nadaljnje sodelovanje med državama.

Cerar: Pričakujem utrditev Unije
Predsednik vlade Miro Cerar pričakuje, da bo skladno z Lizbonsko pogodbo v kratkem stekel postopek izstopa Velike Britanije iz EU-ja, sam pa se bo zavzemal za obstoj Evropske unije. "Prepričan sem, da bo referendumska odločitev za izstop po verjetnem kratkotrajnem obdobju relativne negotovosti mednarodnih trgov vodila v dodatno utrditev Unije in spodbudo k njeni prenovi."

Prenova pa mora omogočiti, da se bomo, tako ugotavlja Cerar, s sodobnimi izzivi spopadli učinkoviteje, z več solidarnosti, odločnosti in tesnejše povezanosti. "Čas je, da se ponovno resno posvetimo skupni prihodnosti," je dodal Cerar in sklenil, da Slovenija ostaja močno zavezana k nadaljnji krepitvi EU-ja. Večjih neposrednih posledic britanskega izstopa pa ne pričakuje.

Erjavec: Huda preizkušnja za Veliko Britanijo in EU
Tudi zunanji minister Karl Erjavec močno obžaluje odločitev britanskih volivcev in dodaja, da bo to huda preizkušnja tako za Veliko Britanijo kot tudi za EU. Ključno pa je, da se v EU-ju opravi premislek o tem, zakaj se je to sploh zgodilo, je po poročanju STA poudaril Erjavec in dodal, da gre razloge iskati tudi v prevelikem poudarku na birokraciji in oddaljenosti EU-ja od njenih državljanov.

Erjavec pričakuje, da bo postopek izstopa trajal več kot predvideni dve leti, in poudarja, da se bo treba pogovoriti tudi o vprašanju predsedovanja Velike Britanije Evropski uniji, ki je predvideno v drugi polovici 2017. Udarec pa bo doživel tudi evropski proračun, v katerega Britanija prispeva 13,27 odstotka. Erjavec ne pričakuje večjega pretresa za slovensko gospodarstvo, četudi ima Slovenija v Veliki Britaniji za okoli 540 milijonov evrov izvoza in 356 milijonov evrov uvoza.

Mramor: Storili bomo vse, da brexita ne bomo občutili
Tudi finančni minister Dušan Mramor obžaluje odločitev britanskih volivcev, za katero je upal, da bo drugačna. Izstop Velike Britanije bo imel za Slovenijo neposredne učinke, pričakovati pa je tudi posredne vplive na gospodarsko rast v glavnih trgovinskih partnericah Slovenije. S finančnega ministrstva sporočajo, da velikosti teh učinkov ni mogoče še natančno oceniti.

Med neposrednimi učinki gre pričakovati predvsem vpliv na vplačila v proračun EU-ja oziroma izplačila iz njega ter vpliv na obrestne mere. Z ministrstva za finance ob tem poudarjajo, da je finančni položaj Slovenije močen, kar pomeni, da se v času negotovosti ne bo treba podajati na finančne trge.

Brglez: Britanija na težki in trnovi poti
Predsednik državnega zbora je v odzivu na izid referenduma v Veliki Britaniji, s katerim so volivci podprli izstop Velike Britanije iz EU-ja, zapisal, da spoštuje odločitev volivcev, a kljub temu meni, da se je Velika Britanija podala na pot, ki bo izjemno težka in trnova. Ne samo za Veliko Britanijo, ampak tudi za vse države, ki z njo gospodarsko in politično sodelujejo.

Po njegovem mnenju je bila Velika Britanija vselej eden temeljnih kamnov razvoja evropskih integracij in je del evropskega humanizma, zato bi bila, če bi še ostala v EU-ju, ključna za temeljit in korenit premislek o tem, kakšen razvoj EU-ja si želimo. "Sam menim, da je Evropska unija za vse države v Evropi edina prava pot. Je pot demokracije, miru in pot vladavine prava. Je pot gospodarskega razvoja in dviga blaginje za vse naše sodržavljane in sodržavljanke."

Brglez je ob tem dodal, da po izidu referenduma preostale države ne smejo postati pasivne, ampak morajo dobiti nov zagon, da naredijo še več za boljšo, kakovostnejšo in predvsem do državljanov prijazno Evropsko unijo.

Bulc: Britanci so nastavili ogledalo vsej politiki
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc meni, da so britanski volivci nastavili ogledalo vsej politiki. Obenem pa upa, da bodo Britanci zmogli dovolj modrosti, da bodo znali preseči trenutno polarizacijo, na katero kaže tesen izid referenduma, in uspeli ponovno najti svojo notranjo trdnost, saj ta pomeni trdnost tudi za vse sosednje države.

Bulčeva je poudarila, da močno verjame v Evropsko unijo kot "strukturo, ki zagotavlja mir in zagotavlja močan enotni trg ter razvoj gospodarstva". V trenutnem položaju, kjer so okoliščine v številnih državah zelo razgrete, si je zato po njenem mnenju treba še bolj prizadevati za elemente, ki nas povezujejo.

SD: Znašli smo se v popolnoma novem položaju
Socialni demokrati (SD) so v odzivu zapisali, da obžalujejo izid referenduma, saj tesen izid kaže, da bi bila lahko odločitev tudi drugačna in da se številni Britanci zavedajo negativnih posledic te odločitve.

V stranki poudarjajo, da izid prinaša nov položaj, v katerem bomo vsi skupaj sproti ugotavljali, kaj ta izstop prinaša. Za EU, ki v tem trenutku potrebuje povezovanje, pa bo to težka preizkušnja. V SD-ju so ob tem še zapisali, da si ne želijo, da bi referendumi postajali nekakšno politično orožje, zato se je treba obrniti k voditeljem in državljanom ter skupaj določiti, kaj si želimo od EU-ja.

SMC: Brexit je zaušnica voditeljem EU-ja
Tudi v SMC-ju obžalujejo voljo britanskih volivk in volivcev, je izid referenduma komentiral poslanec SMC-ja Kamal Izidor Shaker in dodal, da gre za zaušnico voditeljem EU-ja, zaradi katere se bodo v Uniji morale zgoditi določene spremembe. Sicer pa v izidu referenduma vidi tudi priložnost za Slovenijo, da ostane trdna zaveznica EU-ja ter da spodbuja povezovalno vlogo, ki jo je v okviru EU-ja pokazala že do zdaj.
​NSi za temelje na vrednotah očetov Evrope
​Rojeva se nova Evropska unija, so sporočili z Nove Slovenije. Novi EU mora po njihovem temeljiti na osnovnih vrednotah, ki so jih postavili očetje Evrope. EU je še vedno najboljša združba narodov in držav na svetu, je izjavil poslanec Jožef Horvat. A spomnil: članstvo pomeni tudi obveznosti, ki jih je treba izpolnjevati. Britanski izstop je pri tem neke vrste olajšanje, saj je bila Velika Britanija dokaj težavna članica.

ZL za radikalne spremembe
Referendum je "opozorilni strel, ki ga morata slišati predvsem Bruselj in Nemčija, ki igra vlogo hegemona", in radikalno spremeniti svoje politike, je povedal poslanec ZL-ja Luka Mesec. Val nezadovoljstva, ki veje iz Velike Britanije, bo treba ustaviti, sicer se lahko pojavi učinek domin, je dodal. V ZL-ju so proti "britanski eliti", ki je organizirala referendum, in kritični do Evropske unije, pa še do evroobmočja.

Šulin: Poraz za Britanijo in EU
Evropska poslanka Patricija Šulin (ELS/SDS) spoštuje odločitev britanskih volivcev, a jo hkrati tudi obžaluje. Po njenem mnenju je izid referenduma poraz tako za Veliko Britanijo kot tudi za EU, a negativne posledice bodo po mnenju Šulinove precej večje za Britanijo, ki se je odpovedala dostopu do skupnega trga in sooblikovanju evropske zakonodaje.

Sicer pa Šulinova pričakuje nova pogajanja za finančne načrte EU-ja, saj je bila Velika Britanija neto plačnica, kar odpira vprašanje stabilnosti finančnega okvira proračuna ter načrtovanja in izvajanja evropskih politik. "Podpiram nadaljevanje evropskega projekta, a vendarle se moramo vsi skupaj pogledati v ogledalo in si v konstruktivnem in povezovalnem duhu prizadevati za izboljšanje sistema na ravni EU-ja."

Vajgl: Odločitev presenetljiva in hkrati logična
Evropski poslanec Ivo Vajgl (Alde/DeSUS) meni, da je odločitev Britancev hkrati presenetljiva in logična. "Velika Britanija se v Evropski uniji nikoli ni počutila dobro," je zapisal Vajgl in dodal, da so britanski politiki svoje kariere vedno gradili na poudarjanju specifičnosti in ohranjanju statusa, ki je državi omogočal, da je bila z eno nogo v Uniji, z drugo pa zunaj.

EU mora po mnenju Vajgla dejstvo sprejeti tudi kot priložnost za jasnejšo opredelitev do alternativ svojega prihodnjega razvoja. Evropa se bo morala opredeliti do svoje vloge v svetovnih procesih. Do zdaj je bila znotraj EU-ja Velika Britanija dosleden promotor politike in interesov ZDA "in nas je, Evropejce, s sodelovanjem v nevarnih političnih odločitvah o vojnah v naši bližini potegnila v vrtinec varnostnih in političnih kriz". Vajgl še dodaja, da bodo nova pogajanja o novih medsebojnih odnosih morala potekati brez znamenitega britanskega rabata.

Šoltes: Za EU čas streznitve
Evropski poslanec Igor Šoltes (Zeleni/Verjamem) meni, da je za EU napočil čas velike streznitve. "Če do zdaj nismo želeli prepoznati znakov, ki kažejo na to, da Evropa ne sliši svojih državljanov, je včerajšnji izid prinesel kruto spoznanje, da se je vizija Evrope močno zamajala." Šoltes meni, da lahko referendum vodi bodisi v nadaljnje referendume v drugih državah bodisi v krepitev zavezništva evropskih držav.

"Sam sem zagovornik drugega scenarija," nadaljuje Šoltes in dodaja, da potrebujemo Evropo, ki je povezana in združena v vsej svoji raznolikosti, a ta Evropa mora biti drugačna in boljša, kot je danes. Če se ne bodo zgodile temeljite reforme, pa ne bo zmožna odgovoriti na krizo vodenja in pomanjkanja vizij, ki je največja kriza od nastanka EU-ja, sklene Šoltes.

Zver: Zbudili smo se v šibkejši Uniji
Evropski poslanec Milan Zver (ELS/SDS) je v odzivu zapisal, da smo se danes zbudili v drugačni in šibkejši Evropski uniji, zagotovo pa so se tudi Britanci zbudili veliko bolj osamljeni in oslabljeni. "Dejstvo je, da smo izgubili vsi," meni Zver in dodaja, da je prepričan, da so varnostni mehanizmi EU-ja dovolj močni, da bodo vzdržali tudi ta šok.

"Zdaj je čas, da postrojimo vrste in si začnemo prizadevati za boljšo in pravičnejšo Unijo," nadaljuje Zver in dodaja, da je pred EU-jem čas samorefleksije in reforme. "Obstaja pa nevarnost, da bodo evroskeptiki ta trenutek, ko smo kot skupnost ranljivi, izkoristili za nadaljnje razgrajevanje EU-ja." Zver zato meni, da je ključnega pomena ohraniti perspektivo, sicer bi lahko iskra zanetila večji ogenj, ki "bi resno ogrozil evropski projekt miru".

Romana Tomc: Odločitev ni bila racionalna, temveč emocionalna
"Britanski referendum je bil resen opomin, ki je pokazal, da ni samo po sebi umevno, da Unija, takšna kot je, ostane za vedno," meni evropska poslanka Romana Tomc (ELS/SDS). Po njenem mnenju je bila odločitev za ali proti bolj emocionalna kot racionalna, predstavlja pa pomembno sporočilo, saj po prvih odzivih na finančnih trgih lahko sklepamo, da ta izstop ne bo minil brez posledic.

"Ne potrebujemo več Evrope, ampak boljšo Evropo, ki spoštuje voljo ljudi in se odziva na njihove zahteve, ki je sposobna zaznati in se odzvati na realne težave," meni Tomčeva in dodaja, da si je treba prenehati zatiskati oči in se sprijazniti s tem, da EU ni nedotakljiv. "Zmanjševati pomen britanskega opomina bi bilo neodgovorno."

Bogovič: Evropska unija je še vedno močna
Evropski poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS) je današnji dan označil kot žalosten dan za EU, a še veliko bolj za Veliko Britanijo. "Vsekakor je treba odločitev spoštovati in čim hitreje začeti pogajanja za izhod iz Velike Britanije." Znotraj EU-ja pa se moramo tudi preostale države pogledati v ogledalo in zelo hitro najti odgovore na odprta vprašanja.

"Zdaj se morajo države članice potruditi, da ohranijo enotnost. Evropska ideja je še vedno močna, gospodarsko in politično povezovanje pa prinaša ljudem blaginjo in delovna mesta," meni Bogovič in dodaja, da se vse bolj bliža ura resnice, ko bo z nujnimi reformami treba poiskati odgovore na spremembe v družbi.

Janša bi intenziviral povezave z državami Srednje Evrope
Kriza, ki je nastala zaradi glasovanja Britancev za izhod iz EU-ja, je najresnejša kriza Unije od njenega nastanka, pa je ocenil predsednik SDS-a Janez Janša, saj gre za prvi korak nazaj.

Slovenija bi se zdaj morala po njegovih besedah pripravljati na različne scenarije. Kot optimističnega je izpostavil obstanek sedemindvajseterice na reformirani osnovi. Drugi možen scenarij je krčenje EU-ja na evroobmočje, najbolj negativen pa bi bil razpad EU-ja, je navedel Janša.

Med ukrepi, ki bi jih Slovenija morala sprejeti, da bi se ustrezno pripravila na mogoč razvoj dogodkov, tudi če bo ta pozitiven, je Janša izpostavil korenito izboljšanje pogojev za gospodarstvo - odpravo administrativnih ovir, krepitev pravne države ter korenito in hitro razbremenitev stroškov dela.

Slovenija bi morala obenem okrepiti sodelovanje v Natu, ki v tem položaju postaja še pomembnejši dejavnik stabilnosti, je prepričan Janša. Po njegovih besedah odslej ni več razloga, da bi bila Slovenija zadnja po deležu, ki ga prispeva v Natu. Poleg tega pa bi morala začeti ukrepe za ponovno vzpostavitev Slovenske vojske, razmišljati bi morali tudi o ponovni uvedbi splošne vojaške obveznosti, je povedal.

Slovenska vlada naj po drugi strani postane dejavnejša pri uresničevanju optimističnega scenarija za povezavo in okrepi moč svojih predlogov s takojšnjim povezovanjem z višegrajsko četverico, Avstrijo in Hrvaško.