Rekordnih 46,5 milijona registriranih volivcev (V Veliki Britaniji se je namreč treba za sodelovanje na volitvah prijaviti) na Britanskem otočju in na Severnem Irskem odloča, ali bo nekaj manj kot 65 milijonov tamkajšnjih prebivalcev še naprej del velike EU-družine.

Za glasovanje na t. i. brexitu je očitno veliko zanimanje, saj se je po podatkih britanske volilne komisije za referendum prijavilo nekaj manj kot dva milijona volivcev več kot na zadnjih parlamentarnih volitvah. Možnost odločanja za ostati ali oditi ima tudi okoli pol milijona Ircev, ki prebivajo v Veliki Britaniji ali na Severnem Irskem, in tudi državljani držav Commonwealtha, če imajo tam urejeno stalno prebivališče. Mednje denimo sodijo tudi državljani dveh EU-držav, Malte in Cipra.

Izid referenduma je, glede na javnomnenjske raziskave, precej negotov. Čeprav naj bi se tehtnica, še posebej po umoru laburistične parlamentarne poslanke Jo Cox, zagovornice obstanka v EU-ju, nagnila na stran tistih, ki bodo glasovali proti izstopu iz EU-ja. Toda kaj če se večina odloči, da bo Velika Britanija prva država, ki bo dejala zbogom EU-ju?

Ugibanja o posledicah izstopa
Kaj bi izstop pomenil, ugibajo politiki in politologi, finančniki in gospodarstveniki. Tudi Evropski komisiji za zdaj ni jasno, kako bi se scenarij izstopa ene najštevilčnejših in najbogatejših držav EU-ja odvijal in koliko časa bi potekal.

Predstavništvo Evropske komisije (EK) v Sloveniji smo pobarali, katere pravice, ki pripadajo državljanom EU-ja, bi državljani Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske nemudoma izgubili, ko bi njihova država izstopila iz EU-ja, za katere zadeve je predvideno prehodno obdobje in kaj bo z britanskimi projekti, ki se že sofinancirajo iz sredstev EU-ja in subvencijami (denimo kmetijskimi). Odgovor je bil kar malce pričakovan: "Evropska komisija ne komentira oz. ugiba o morebitnem izidu referenduma v Združenem kraljestvu (Uradno stališče EK v angleščini: We will not speculate on the outcome of the referendum)."

Med možnostmi, ki bi jih lahko po morebitnem izglasovanem izstopu izbrala Velika Britanija, je status, kot ga uživa Norveška, ki je sicer dvakrat na referendumih zavrnila članstvo v EU-ju. Vendar je tako, kot tudi Švica in Islandija, del evropskega gospodarskega prostora (EGP), ki je bil ustanovljen leta 1994 z namenom, da bi določbe EU-ja o njenem notranjem trgu razširil na države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA).

Omenjene države morajo tudi same v svojo zakonodajo implementirati številne direktive in predpise, ki se jih domislijo v Bruslju. Norveška je sicer precej samostojna na področju kmetijstva in ribištva. Ima tudi pravico veta na bruseljske zahteve, vendar tega še ni izkoristila.

Toda Veliko Britanijo ob tem opozarjajo, da bo morala, če bo izstopila iz EU-ja, zaprositi za enak status, kot ga uživata Norveška ali Liechtenstein. Podobno kot so Škotsko pred referendumom o odcepitvi od Velike Britanije opozarjali, da ob morebitni razglasitvi samostojnosti ne bo samoumevno ostala del EU-ja oz. da bo morala v čakalnico z državami, kot so Makedonija, Albanija, Črno gora …

Izguba številnih ugodnosti in pravic, ki jih nudi EU
Dejstvo je, da bodo državljani Velike Britanije, če bodo na referendumu izrekli "zbogom, EU", izgubili kar nekaj pravic, ki jim pripadajo kot državljanom EU-ja. Oziroma se jim bo lahko življenje čez noč spremenilo. Medtem ko so med najpogostejšimi argumenti zagovornikov brexita številni priseljenci na Britanskem otočju, pa so ravno Britanci tisti, ki tvorijo eno največjih skupin izseljencev znotraj EU-ja.

Po podatkih Združenih narodov iz leta 2015 so na petem mestu v EU-ju. Več izseljencev imajo samo Poljaki, Romuni, Nemci in Italijani. Po Evropi naj bi bilo izseljenih okoli 1,2 milijona Britancev. Največ v Španiji, na Irskem, v Franciji, Nemčiji in Italiji.

V Sloveniji manj kot 500 Britancev
Slovenija je med državami EU-ja med najmanj zanimivimi, saj naj bi manj državljanov Velike Britanije prebivalo le še v Luksemburgu in na Malti. Po podatkih slovenskega notranjega ministrstva ima v Sloveniji prijavljeno prebivališče 484 državljanov Velike Britanije, in sicer jih ima 186 prijavljeno stalno prebivališče, 298 pa začasno prebivališče.

Vsi ti bi izgubili pravice državljanov EU-ja, ki se lahko prosto gibajo in bivajo. "Državljanu EU-ja, ki ima v Sloveniji izdano potrdilo o prijavi prebivanja, prijava prebivanja preneha, če se ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev za izdajo potrdila iz istega ali drugega razloga, zaradi katerega je bilo potrdilo izdano ali da obstajajo drugi razlogi za zavrnitev izdaje potrdila. O prenehanju prijave prebivanja odloča upravna enota, ki je izdala potrdilo o prijavi prebivanja, ali upravna enota, na območju katere državljan EU-ja prebiva. Ker so do izdaje potrdila o prijavi prebivanja upravičeni le državljani EU-ja, bi jim ob morebitnem izstopu njihove države iz EU-ja prijava prebivanja prenehala. To pomeni, da bi si moral državljan Velike Britanije za prebivanje v Sloveniji urejati izdajo dovoljenja za začasno prebivanje skladno z določbami zakona o tujcih, ki urejajo izdajo dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav," pravijo na MNZ-ju.

Obratno bi podobni postopki glede prebivanja v Veliki Britaniji verjetno čakali tudi vse državljane EU-ja.

Največ nepremičnin v britanski lasti je v Tolminu
Zapleti bi se pojavili tudi z britanskimi nakupi nepremičnin po Evropi. Državljani EU-ja imajo tudi prost dostop do nepremičnin, medtem ko za državljane preostalih držav veljajo številne omejitve. Denimo načelo vzajemnosti, pravica do bivanja ... Državljani Velike Britanije pa imajo v Sloveniji več nepremičnin, kot pa jih v Sloveniji živi. Po podatkih geodetske uprave (GURS) imajo v lasti 1.348 nepremičnin. Od tega jih je 1.319 v lasti fizičnih in 29 v lasti pravnih oseb.

Med najbolj priljubljeni kraji pa niso Ljubljana, Maribor, Portorož ipd., temveč Tolmin, Moravske toplice in Bohinj.

Slovenske nepremičnine v lasti Britancev: