Zagovorniki izstopa Velike Britanije iz Evropske unije (EU) ali t. i. brexita poudarjajo, da bi zunaj EU-ja gospodarstvo njihove države delovalo še bolje, prav tako pa bi znova svobodneje zaživeli, saj ne bi bili več prisiljeni v bruseljske kompromise. "Nimajo ravno pametnih argumentov, kaj sploh bo njihova alternativa, bodo posnemali Norveško, Švico?" se je za MMC retorično vprašal ekonomist Igor Masten in dodal, da bodo tako ali tako potem morali takoj z EU-jem izposlovati nove trgovinske dogovore.

Velika Britanija je tretje največje gospodarstvo EU-ja, ocene stroškov izstopa oziroma izgub, ki bi jih utrpeli zaradi izgube skupnega trga, pa se gibljejo od dveh do šestih odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), je pojasnil Masten in dodal, da ne obstaja niti ena ocena ekonomskih posledic, ki bi nakazovala, da lahko britansko gospodarstvo kakor koli pridobi z izstopom iz EU-ja. Ves evroskeptični populizem je po Mastenovem mnenju zakuhala prebežniška kriza, ne pa kakšen pameten gospodarski razlog. Starejše volilno telo ne zaupa političnim elitam in je večinsko za izstop, mladi, ki so z EU-jem "gor rastli", pa so večinoma proti izstopu, a paradoksalno v zelo majhnem številu pridejo na volitve in tako svojo odločitev prepuščajo starejšim, je dejal.

Brexit bi lahko pomenil negotovost pri povpraševanju britanskih kupcev, lahko bi tudi podražil transportno pot in omejil zaposlovanje Slovencev na Otoku, so za MMC pojasnili na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Verjetnost Brexita je po zadnjih anketah sicer upadla, kar nakazujejo podatki na dolžniškem segmentu kapitalskega trga in valutnem trgu. Funt se je namreč v primerjavi z dolarjem in evrom okrepil, tako da se Britanci znova ceneje zadolžujejo, so še navedli pri GZS-ju in dodali, da negotovost ostaja, saj to ni prav trdno zagotovilo, da se britansko javno mnenje ob koncu kampanje ne bo znova zasukalo v drugo smer.

Močnejša integracija ali razdružitev EU-ja?
"Velika Britanija bistveno več izgubi kot preostala Evropska unija, to je dejstvo, učinek na Slovenijo pa bi bil zgolj posreden," je dejal Masten in hkrati opozoril, da je pomembno predvsem, kaj bi po hipotetičnem Brexitu sledilo. EU je po njegovih besedah na razpotju, ko mora natančno definirati, po kakšni poti bo šel v prihodnje. "Imamo nekakšen načrt, idejo, gre za poročilo petih predsednikov, ki predvideva poglobljeno integracijo in prehod k pravi ekonomski uniji," je izpostavil eno možnost, ki jo lahko izberejo države EU-ja brez Velike Britanije.

Po drugi strani pa je izstop ene izmed držav zveze dezintegracijski proces sam po sebi, kar lahko spodbudi učinek domin v drugih državah. "Populistični evroskeptični politični pritiski se razraščajo, manifestirajo pa se skozi zelo različne pojavne oblike, in sicer od protimigrantskih protestov do vprašanja politike kvantitativnega sproščanja Evropske centralne banke (ECB)," je izpostavil Masten. Le dan pred referendumom bo padla odločitev nemškega ustavnega sodišča glede ukrepov ECB-ja in skladnosti takšnega početja z nemškim pravnim redom, je še spomnil.

EU bo po njegovih besedah na ta pereča vprašanja moral najti odgovore, najbolj smiselna v ekonomskem smislu pa bi bila pot nadaljnje integracije, ki bi bila za Slovenijo v smislu ekonomskih stroškov in koristnosti tudi najboljša odločitev. Z odločitvijo se EU-ju sicer ne mudi, saj bo morebitni izstop Velike Britanije trajal približno dve leti, a je za pomiritev trgov in usmerjanje nacionalnih politik posameznih držav vseeno treba hitro najti odgovor, je dodal.

Brexit bi lahko ohladil slovensko gospodarstvo
Slovenska ekonomska dinamika je trenutno razmeroma ugodna, saj je del gospodarstva, ki je sposoben ustvarjati delovna mesta, v vzponu, kaže pa se vsesplošna pozitivna dinamika na področju zaposlovanja, je pojasnil Masten in dodal: "Če se trenutna razmeroma visoka gospodarska rast upočasni ali prepolovi, bomo hitro v stagnaciji, potem pa se bo to preneslo na vprašanje vzdržnosti proračuna." Po njegovih besedah že zdaj v ugodnem položaju manevrskega prostora ni veliko, sploh glede na to, da je v proračunu že 20 milijonov evrov za pokojnine težko najti. Tako bi bila lahko že manjša morebitna ohladitev gospodarske rasti, ki bi zaradi posrednih učinkov doletela Slovenijo, izredno neugodna.

Dezintegracija vedno deluje negativno v smislu trgovinske izmenjave, je spomnil Masten in navedel primer razdružitve Češke in Slovaške ali pa primer Jugoslavije, čeprav je pri zadnjem treba biti previden, ker je primešan tudi element vojne. "Pride do potrebe po reorientiranju trgovine, ki nikoli ne učinkuje pozitivno na mednarodno trgovino, kar je lahko dober pokazatelj oziroma empiričen primer tudi za Veliko Britanijo," je dodal.

EU brez Velike Britanije močnejši?
Eden izmed optimističnih pogledov po Mastenovih besedah pravi, da bi bil EU brez Velike Britanije močnejši, saj daje večen poseben položaj Velike Britanije znotraj Unije evroskeptikom drugod zgled in zagon, da tudi pri sebi doma zahtevajo poseben položaj za svojo državo in tako delujejo razdiralno na EU kot celoto.

Velika Britanija sicer res lahko zapusti EU, piše svoja pravila in ignorira bruseljsko hiperregulacijo, a zaradi ekonomske nujnosti bo v vsakem primeru potrebovala dostop do EU-trga, zato se bi morala bruseljskim pravilom vseeno podrediti, ne da bi sploh imela možnost kakšnega koli vpliva nanje, je sklenil Masten, ki je prepričan, da bo na koncu prevladal status quo, Velika Britanija pa bo ostala del EU-ja.

Posredni negativni učinki in izziv dolžniške krize
Blagovna menjava med Slovenijo in Veliko Britanijo se je po navedbah GZS-ja močno povečevala v obdobju med letoma 2005 in 2007 in dosegla dno v letu 2009. Izvoz se je nato zopet močneje povečeval od leta 2014 naprej. V prvih dveh mesecih smo v Veliko Britanijo izvozili za 93 milijonov evrov blaga, kar je bilo 10 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Vsako leto Britanci v Sloveniji ustvarijo okoli 266 tisoč prenočitev, kar je še vedno manj kot pred krizo, ko je številka presegala 300 tisoč, a se je dinamika v zadnjih devetih mesecih kar okrepila.

Britanci neposredno niso veliki tuji vlagatelji v Sloveniji, saj so imeli leta 2014 okoli 215 milijonov evrov tujih investicij pri nas. Od tega so imeli za 277 milijonov lastniškega kapitala, imetja pri dolžniških instrumentih pa so presegala obveznosti. Negativni učinek morebitnega brexita bi bil manjši kot v drugih državah. Učinek bi bil predvsem posreden, prek manjšega izvoza v druge države, ki so glavne slovenske trgovinske partnerice, in sicer Francija, Nemčija itd. Lahko bi se ponovno pojavil izziv dolžniške krize, še opozarjajo pri GZS-ju.