Ob tem je Cameron dejal, da je srečanje potekalo v znamenju vsesplošnega spoštovanja odločitve britanskih volivcev o izstopu Velike Britanije iz EU-ja, hkrati pa so se sogovorniki strinjali, da morata EU in Velika Britanija ohraniti tesen odnos. Znova je obžaloval izid referenduma, ni pa izrazil obžalovanja, da je referendum razpisal.

Nemška kanclerka Angela Merkel je po delovni večerji voditeljev osemindvajseterice (Cameron je dejal, da je to njegov zadnji vrh, že sredino srečanje bo potekalo brez njega) dejala, da se voditelji sedemindvajseterice strinjajo, da se nobeni pogovori o brexitu ne morejo začeti, dokler britanska vlada ne sproži izvajanja 50. člena Pogodbe o EU-ju, ki govori o izstopu države iz Unije. Kot je še dejala, s Cameronom ni govorila o možnosti, da britanska vlada ne bi sprožila 50. člena., temveč je dala jasno vedeti, da pričakuje sprožitev omenjenega člena v doglednem času.

Cameron je poudaril, da bo Velika Britanija do izstopa izpolnjevala vse svoje dolžnosti kot članica, pri čemer je izrecno omenil vplačevanje v evropsko blagajno. Kot je dejal, je nemogoče, da bi država v procesu iskanja najboljšega mogočega partnerstva z EU-jem po izstopu ohranila vse prednosti in ne plačala nobene cene. Ob tem je dejal, da bo naloga naslednjega premierja, da ubere pravi pristop glede pogajanj z Brusljem glede izstopa.

EU poziva Otok, naj se izreče
Evropski parlament je sicer že predtem London pozval k takojšnjemu začetku procesa izstopa. Resolucijo, ki so jo predlagale največje politične skupine, je podprlo 395 poslancev, 200 jih je bilo proti, 71 pa se jih je vzdržalo. Kot je dejal Donald Tusk pred začetkom vrha, je na britanski vladi, da sproži postopek glede izstopa Otoka iz EU. Evropa je pripravljena proces ločitve začeti takoj, je zatrdil. Brez formalnega obvestila Velike Britanije o izstopu ne bomo začeli pogajanj o procesu ločitve ali prihodnji ureditvi odnosov, je poudaril.

Proces izstopa države članice iz EU-ja se lahko začne šele, ko vlada te države obvesti druge članice o tej nameri. V skladu s 50. členom Pogodbe o Evropski uniji nato začne teči dveletni rok, v katerem se morajo države dogovoriti o pogojih ločitve. Uradni London te namere še ni sporočil.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je sicer v nagovoru v Evropskem parlamentu ponovil obžalovanje glede odločitve britanskih volivcev, ki so glasovali za izstop iz EU-ja, vendar je njihovo odločitev treba spoštovati. "Nisem birokrat ali evrokrat. Nisem robot ali stroj, sem človek in obžalujem izid referenduma," je dejal Juncker, ki je govoril le v nemščini in francoščini, ne pa tudi v angleščini.
V poslanskih klopeh je sedel tudi poslanec iz Velike Britanije Nigel Farage, ki je bil na čelu kampanje za izstop države iz EU-ja. Juncker se je med govorom obrnil k njemu in začudeno vprašal, zakaj je tukaj. "Borite se za izstop, zakaj ste tukaj?" je vprašal Juncker, Farage pa mu je odgovoril, da mu je "v užitek". Tudi sicer so ga poslanci izžvižgali in ga obtožili, da je vodil "nacistično propagando", poroča BBC.

Juncker je Veliko Britanijo znova pozval, naj jasno predstavi svoje stališče glede izstopa iz EU-ja, saj si "ne moremo privoščiti negotovosti". Camerona bo zato prosil, naj pojasni stališče države glede izstopa. Pri tem se je izrekel proti poskusom neuradnih pogovorov. "Ti neuradni pogovori ne morejo potekati v zatemnjenih prostorih. To ne gre ... Mi določamo dnevni red," je bil jasen. "Evropska unija je tista, ki določa pravila igre."

Merklova: Nobenih posebnih ugodnosti za Britance ne bo
"Kdor zapusti družino, ne more pričakovati enakih privilegijev, kot jih je imel do zdaj, ne da bi nosil tudi obveznosti," pa je bila pred odhodom na vrh EU-ja jasna nemška kanclerka Angela Merkel. Ponovila je, da ne bo nobenih uradnih ali neuradnih pogovorov z Londonom glede okvirov izstopa iz EU-ja, dokler vlada v Londonu uradno ne sproži člena 50.

Prav tako je opozorila, da tudi potem na pogajanjih ne bo "izbiranja". "Zagotoviti moramo, da bo jasna razlika med tem, ali država želi biti članica EU-ja ali ne," je poudarila kanclerka in izrazila prepričanje, da je Unija "dovolj močna, da bo preživela" brexit in da bo še naprej zagotavljala "mir, blaginjo in stabilnost" na celini.

Cameron prvič po referendumu pred evropske voditelje
Juncker je sicer prepričan, da Evropa ostaja projekt miru in prihodnosti, zato EU svojega bistva "ne bo spreminjal". "Nadaljevati moramo zastavljene cilje. Potrebujemo manj birokracije in za to si prizadevamo. Prav tako si prizadevamo za več socialnih pravic, za energetsko unijo in digitalno Evropo. Vse to bomo nadaljevali, da moderniziramo Evropo," je bil jasen.

Po napovedih ni pričakovati, da bi Cameron v Bruslju sprožil člen 50, saj bo to prepustil svojemu nasledniku. Konservativci zdaj pritiskajo na čimprejšnjo izvolitev novega vodstva, ki bo 9. septembra, nominacije pa naj bi se začele že danes; kot kandidata se najpogosteje omenjata nekdanji londonski župan Boris Johnson in ministrica za notranje zadeve Theresa May.

Medtem pa je prva ministrica škotske regionalne vlade Nicola Sturgeon v današnjem nagovoru v škotskem parlamentu dejala, da se bo v sredo odpravila v Bruselj, kjer bo predstavnikom Evropskega parlamenta predstavila škotsko stališče glede brexita. Poudarila je, da se bo zavzela za ohranitev položaja Škotske v Evropski uniji.