Hongkong praznuje 20 let, odkar je izpod britanske oblasti zopet postal del Kitajske. Mesto ima poseben položaj, saj po načelu ureditve "ena država, dva sistema" uživa precejšnjo samoupravo.

Carrie Lam je za voditeljico mesta marca izbral poseben hongkonški volilni odbor, njena izbira pa je sprožila tudi številne kritike, saj naj bi bila predvsem pogodu kitajski vladi, poroča Deutsche Welle. Lamova je prisegla, da bo služila tako Kitajski kot Hongkongu ter upoštevala posebno mestno ustavo.

Kitajski predsednik je ob prisegi nove voditeljice dejal, da je Hongkong svoboden, kot še nikoli, vendar mora upoštevati pekinško oblast. "Vsak poskus ogrožanja kitajske suverenosti in varnosti ali poskus delovanja proti kitajsko vladi so dejanja čez rob, in so popolnoma nedopustna," je posvaril Ši Džinping.

Po posebni mestni ustavi ima Hongkong zagotovljeno 50-letno samoupravo, ki bo tako trajala do leta 2047. Ustava kot enega izmed ciljev opredeljuje tudi splošno volilno pravico.

Množični prodemokratični protesti
Popoldne se je v parku, poimenovanem po britanski kraljici Viktoriji, po ocenah organizatorjev zbralo 60 tisoč protestnikov, ki so zahtevali, da kitajski predsednik odobri splošno volilno pravico.

Protestniki so nosili rumene dežnike, simbol demokratičnega aktivizma v mestu, ter razvili plakate s sloganom "enostrankarska oblast".

Policija je ob dogodku zaprla vse poti do pristaniške avenije, kjer je potekala slovesnost, saj so želeli preprečiti napovedane prodemokratične proteste. Izvedli so tudi več aretacij.