Rusiji ne bodo dovolile, da nas ponovno vrne v preteklost, je v Berlinu poudaril ameriški obrambni minister Ashton Carter. Moskvi očita, da skuša znova vzpostaviti območje nadzora, kot ga je imela v času hladne vojne.

Ruski poseg v Ukrajini je vznemiril Natove zaveznice v vzhodni Evropi in izzval niz vojaških potez, med katerimi je tudi pospešitev oblikovanja Natovih sil za hitro posredovanje. Carter je sicer dejal, da zavezništvo za izboljšanje odnosov z Rusijo pušča odprta vrata, a v isti sapi dodal, da je žogica na strani Kremlja.

"Ne iščemo ne hladne, kaj šele vroče vojne z Rusijo. Rusije ne želimo za sovražnico. Toda ne se zmotiti: branili bomo naše zaveznice, pravila mednarodnega reda in optimistično prihodnost, ki nam jo prinaša," je poročal Reuters.

Po poročanju bodo ZDA v novo vzpostavljene Natove enote za hitro posredovanje prispevale bojna letala, posebne enote in sisteme za zbiranje informacij, je med obiskom v Nemčiji dejal Carter. Med "krizno" operacije bi po ameriških načrtih ZDA povečale svoje enote na evropskih tleh na 65.000 vojakov, sicer pa ne načrtujejo povečanja stalnih enot na stari celini. Načrt Natovih sil za zelo hitro posredovanje (VTJF) je oblikovan tako, da bi enote v 48 urah dosegle območje, kjer bi morale posredovati. To je občutno manj od 30 dni, kolikor je bilo predvideno sprva. Carter je tudi poudaril, da bodo ZDA predvsem zagotavljale pomoč pri vzpostavitvi evropskih kopenskih sil, ki bodo tvorile ključni del sil za zelo hitro posredovanje.

"ZDA ostajajo globoko predane kolektivni obrambi Evrope," je Carter zagotovil po srečanju s kolegi iz Nemčije, Nizozemske in Norveške na sedežu skupne nemško-nizozemske enote, iz Berlina pa se je odpravil v Estonijo.

Kot poroča Bloomberg, pa se vseeno poraja vprašanje, kako hitro bi se omenjene Natove enote dejansko lahko odzvale na izbruh krize. Preden bi se enote za hitro posredovanje lahko podale na teren, mora namreč zeleno luč zanje soglasno prižgati 28-članski Natov svet.