Castro naj bi bil čil in zdrav. Foto: Reuters
Castro naj bi bil čil in zdrav. Foto: Reuters
Fidel Castro
Castro je predsednik kubanske vlade postal leta 1959, predsednik države pa leta 1976. Foto: Reuters
Luiz Inacio Lula da Silva in Fidel Castro
Castra so v javnosti zadnjič videli na posnetkih, ki so nastali, ko ga je obiskal brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. Foto: EPA
Castro nič več na čelu Kube

"Ne bom se potegoval in ne bom sprejel - ponavljam, ne bom se potegoval niti sprejel mesta predsednika državnega sveta in vrhovnega poveljnika," je v komunističnem glasilu Granma zapisal 81-letni El comandante, ki je Kubi vladal skoraj 50 let, od leta 1959.

Za Castrom Castro?
Castro se od bolezni poleti 2006 v javnosti, razen na redkih fotografijah in z objavami v kubanskih medijih, ne pojavlja več, čeprav naj bi bil trdnega zdravja. Oblast je leta 2006 bolezen začasno predal svojemu bratu Raulu, ki bo, po napovedih že v nedeljo, najverjetneje postal novi predsednik Kube.

Januarja je bil Fidel Castro na volitvah izvoljen v 614-člansko ljudsko skupščino, zato so mnogi menili, da se železni voditelj ne bo poslovil od predsedniškega mesta, čeprav je sam takrat dejal, da se oblasti ne bo oklepal za vsako ceno. A kot kaže zdaj, bo skupščina v svojih vrstah poleg 31-članske vlade po petih desetletjih vladanja Fidela Castra izbrala njegovega naslednika. Najverjetneje bo oblast tudi uradno zdaj prevzel Fidelov brat in njegova desna roka, 76-letni Raul Castro.

Od bolezni le redko v javnosti
El Comandante je zaradi bolezni poleti 2006 oblast začasno predal svojemu 76-letnemu bratu Raulu. Od tedaj se tudi ni pojavil v javnosti, so pa bile v časopisih objavljeni njegovi številni članki, v katerih je večkrat ostro obsojal sistem ZDA. Na fotografijah in vidoeposnetkih se je največkrat pokazal v zdaj že kultni rdeče-belo-modri trenirki s svojim venezuelskim prijateljem, predsednikom Hugom Chavezom, ki ga je večkrat prišel obiskat.

Castro je oblast na Kubi prevzel leta 1959, vse od tedaj pa je trn v peti ameriškim oblastem. Po podatkih Kubancev naj bi ga kar 600-krat skušali ubiti.

Bush: Kuba lahko stopi na demokratično pot
Na Castrovo odpoved oblasti se je takoj odzval ameriški predsednik George Bush, ki je dejal, da bi Kuba lahko začela demokratično tranzicijo, ki bi vrhunec dosegla s pravičnimi volitvami. Povedal je, da so ZDA Kubi pri tem pripravljene pomagati, o ukinitvi embarga pa ni rekel niti besede.

Na Castrovo odločitev se je odzvala tudi Španija, kjer so prepričani, da bo Raul tako dobil več moči za izvajanje reform. "Raul bo lahko svoj projekt reform izvajal intenzivneje, uporneje in samozavestneje," je povedala španska ministrica za Latinsko Ameriko Trinidad Jiminez. Britanski premier Gordon Brown je prepričan, da je Castrova odločitev edinstvena priložnost za Kubo, da se poda na pot pluralistične demokracije, francoski minister za evropske zadeve Jean-Pierre Jouyet pa je izrazil upanje, da se bodo Kubi po Fidelu Castru odprle nove možnosti za demokracijo v državi.

EU se zavzema za dialog s Kubo
Po objavi Castrove odločitve, je Evropska unija takoj sporočila, da potrjuje voljo po konstruktivnem političnem dialogu s Kubo. To potrjuje tudi obisk komisarja za človekoljubno in razvojno pomoč Louisa Michela na Kubi 6. in 7. marca.

Stališče Evrope do Kube ostaja nespremenjeno že od leta 1996, znova pa so ga potrdili lani. Cilj evropskih držav je "spodbujati proces mirnega prehoda k pluralistični demokraciji za izboljšanje življenja Kubancev", brez kakršnih koli sankcij. EU je kljub temu leta 2003 proti Kubi uvedla sankcije, med njimi tudi omejitev diplomatskih stikov, a so jih leta 2005 zaradi vztrajanja Španije prekinili.

K. T./B. T.

Castro nič več na čelu Kube