Dan po praznovanju obletnice plebiscita bo druga obletnica smrti koroškega deželnega glavarja Jörga Heiderja. Se je stanje od njegove smrti kaj spremenilo?
Heiderja sta uničili dve veliki aferi banke Hypo Alpe-Adria bank in njegova zatajitev spolne usmerjenosti. Nikoli ne bo postal simbol, idol ali ikona, saj se je njegov sloves na teh aferah stopil. Na plebiscitnem vzdušju tako skorajda ni več omenjen. Prav tako pa nacionalistični naboj izgublja na moči iz več vzrokov. Na eni strani sta se močno sprli obe domovinski stranki, koroški heimatdinst in koroški brambovci. Predsednik koroškega heimatdinsta Josef Feldner je postal član konsenzne skupine, ki si prizadeva za kompromis glede dvojezičnih tabel. Tega pa ne morejo prenesti brambovci, ki še vedno zastopajo ozko nacionalistično stališče.
Drugi vzrok je ta, da se je tudi na manjšinski strani zgodil premik. Namesto trde roke prejšnjega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Karla Smolleta, se je pojavilo novo ime. To je Valentin Inzko, diplomat mednarodnega slovesa, ki je ubral novo in jasno pot. Ta temelji na določilih 7. člena avstrijske državne pogodbe in ustavnih določilih. V primerjavi z BiH-om, kjer je imel številne težave, se zdi Koroška kot mačji kašelj. Jasno se tudi vidi spoštovanje, ki ga ima koroški avstrijski vrh do Inzka.

Govor Valentina Inzka je bil precej odmeven. Zakaj?
Inzkov glas se sliši. Mogoče se prejšnji glasovi niso toliko slišali. Njega berejo, poslušajo, ker je povedal toliko resnic. Njegov govor je na eni strani potrkal na slabo vest koroških politikov in cele Avstrije, na drugi strani pa je podal resnico tragike izginjanja slovenskega naroda in posledice ponemčevanja. Poleg tega je avstrijskim medijem in avstrijski javnosti pojasnil zgodovinska plebiscitna dejstva, da je bila takrat za Avstrijo več kot polovica glasov Slovenskih. Prav tako je dal jasne odgovore za prihodnost, kako naprej.

In kako naprej?
Predvsem v smislu rešitve topografskega vprašanja, rešiti osnovne zahteve iz avstrijske državne pogodbe, pomagati slovenski glasbeni šoli, skratka enakopravno obravnavati manjšine. Hkrati pa tudi poskrbeti, da bo ta manjšina preživela. Jano je povedal, da če bo šlo tako naprej, manjšina v takih pogojih ne bo mogla preživeti. Kar je še posebej poudaril, so dobri sosedski odnosi vseh treh regij: Koroška, Furlanija - Julijska krajina in Slovenija bodo še vedno ostale tri države, vendar bo na tromeji nastala regija, ki ne bo postala meja. Ta regija bo skupna, močna, a samo, če bo rešila probleme manjšin.

Zdi se, kot da mladino na avstrijskem Koroškem praznovanje plebiscita in zgodovina ne zanimata preveč?
Generacija včerajšnjikov počasi izumira. Sicer je še vedno prisoten aktiven politični naboj, ki je vsa ta desetletja iz tega črpal nove volilne glasove. A vladajoča stranka že vidi, da iz tega žaklja počasi ne bo več toliko glasov. Na ulicah sem delal anketo med mladimi in vidno je bilo, da jih ta konflikt ne zanima več. Bolj aktualna so druga vprašanja, kot je preživetje in zaposlitev. Mladina spoznava, da je treba znati več jezikov, kar je v popolnem nasprotju z enojezično enoumnostjo preteklih kampanj. Zdaj to ne vžge več. Če znaš slovenščino, to ne pomeni, da znaš jezik dveh milijonov ljudi, kot je razlagal Heider, ampak je to slovanski jezik in imaš tako osnovo za vse preostale slovanske jezike. Zato je tako visok, skoraj 42-odstotni vpis v ljudske šole, a od tega jih zna zares slovensko le tretjina. Vsi drugi se želijo naučiti slovenščine, odnos do jezika in do Slovenije, ki je enakopravna soseda brez meja, se spreminja.

Kaj lahko pričakujemo od praznovanja 90. obletnice plebiscita?
Danes bomo na koroških ulicah doživeli spet staro podobo plebiscita, ko bo 16.000 udeležencev po celovških ulicah marširalo v nošah. V povorki bodo prvič hodili tudi Slovenski predstavniki, ki bodo nosili dvojezične table. Med njimi bo tudi prvi slovenski župan Železne Kaple Franc Jožef Smrtnik. Ne gre le za optični premik, ampak za premik v glavah, kar je poudaril tudi Inzko. Da bodo ljudje doumeli, da je plebiscit nekaj preživelega, da je sicer zgodovinsko dejstvo, da bodo spoznali resnico in da bodo znali vrednotiti enakopraven položaj slovenske manjšine. Na splošno se mi zdi, da je vzdušje boljše.