V Celovcu se začele slovesnosti ob 90. obletnici koroškega plebiscita, ko je na severni strani Karavank ostal lep delež slovenskega naroda. Na plebiscitu 10. oktobra leta 1920 se je večina prebivalcev Celovške doline odločila za priključitev Avstriji.

Nekaj več kot 59 odstotkov volilnih upravičencev se je izreklo v prid Avstrije, medtem ko je nekaj manj kot 41 odstotkov izrazilo naklonjenost kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Slovesna seja je potekala v Veliki dvorani grbov v koroškem deželnem zboru v Celovcu, kjer je v imenu slovenske manjšine spregovoril tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko.

Slovesnosti so se med drugim udeležili tudi najvišji predstavniki dežele avstrijske Koroške, med njimi deželni glavar Gerhard Dörfler, drugi avstrijski politiki, diplomatski predstavniki in predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske Krajine (FJK) Renzo Tondo.

"Manjšina je potencial Koroške"
Inzko je v svojem zelo osebnem in na trenutke tudi kritičnem govoru najprej izpostavil pomen ustoličenja karantanskih knezov in nato spregovoril o plebiscitu, pri čemer je izpostavil navedbe zgodovinarja Martina Wutteja, da je 12.000 nemškogovorečih volivcev in 10.000 slovensko govorečih volivcev glasovalo za Avstrijo.

"Brez glasov koroških Slovencev tako južna Koroška ne bi ostala v Avstriji," je v nemščini dejal Inzko, ki je tudi orisal osebno zgodovino nekaterih koroških Slovencev in svoje družine po plebiscitu, vključno s krivicami, ki so se jim pripetile zaradi pokončne slovenske drže.

Inzko je dejal, da je tako kot za vsakega posameznika tudi za vsako skupnost, tudi za Koroško, pomembno, da se vpraša, kaj je glavna sposobnost Koroške, kaj so prednosti Koroške, kaj dela Koroško posebno in na katerih področjih je Koroška najboljša?

Po Inzkovih besedah se mora Koroška osredotočiti na njene prednosti ter z zanosom in obsedenostjo za to delati. Prednosti in prihodnji potenciali Koroške so postati velesila na področju kulture, izkoristiti svojo geografsko lego in se usmeriti v visoko tehnologijo, gospodarstvo in človeški kapital, je dejal.

Za Koroško je po njegovem mnenju prednost in potencial tudi manjšina sama. "Manjšina lahko pomembno vlogo odigra pri vlogi Koroške kot mostu do evropskega vzhoda in jugovzhoda," je prepričan Inzko.

"Želimo živeti v strpni, odprti in uspešni družbi, kjer ima človek z dvema ali več jeziki
večje možnosti in se lažje uveljavi v globaliziranem svetu," je glede vprašanja dvojezičnih napisov dejal Inzko.

"Krajevni napisi bodo zanimali le še turiste in zgodovinarje"
Ob koncu govora je Inzko opisal idilično podobo avstrijske Koroške čez deset let, to je ob 100. obletnici plebiscita. "Drugi deželni jezik bo običajen in samoumeven. Ne bo več nobenih bojazni in krajevni napisi bodo zanimali samo še turiste in eventualno zgodovinarje. Nad njimi ne bo tančice hladu," je prihodnost opisal novi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev.

"Ne da bi izgubili lastno identiteto, bomo drug drugega pozdravljali z 'dober dan' ali 'Guten Tag' in se poslavljali s 'srečno' ali 'auf Widersehen'," je napovedal Inzko.