Eden izmed slavnostnih govornikov na slovesnosti pa je bil tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm. "Dialog je edina strategija, ki vodi na cilj," je na slovesnosti dejal vodja ZSO-ja Sturm. Kot je še povedal, je nekdaj "črno-belo agitacijo" KHD dojemal kot sovražno in globoko sramotilno.

Brez Heimatdiensta plebiscit ne bi uspel
Dolgoletni vodja Koroškega Heimatdiensta (KHD) Josef Feldner je spomnil na zgodovinski pomen organizacije v času plebiscita leta 1920. "Brez organizirane agitacije bi bilo težko doseči odločno večino, ki se je takrat izrekla za nadaljnji obstoj v Avstriji in proti priključitvi takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev," je izpostavil Feldner, ki pa je v nadaljevanju govora spregovoril tudi v drugačnih tonih.

Nacizem in pogrom nad tablami opomina
Kot je dejal predsednik KHD-ja, se zaveda, da so se v času nacizma koroški Slovenci soočali s poboji, koncentracijskimi taborišči in pregonom. "Tega temnega poglavja zgodovine ne smemo zamolčati in potlačiti," je dejal Feldner. Kritično je Feldner ovrednotil tudi nekatere izjave iz časa pogroma proti dvojezičnim krajevnim napisom v 70. letih preteklega stoletja in tudi pozneje, v 80. letih. A zdaj je treba poudariti sodelovanje nemško govoreče večine in slovenske manjšine na Koroškem. "Brambovstva ni več. Voditi moramo boj proti predsodkom," je dejal.

Rešitev v skupini konsenza?
Heimatdienst želi nadaljevati dialog v okviru t. i. skupine konsenza. To je leta 2005 ustanovil takratni avstrijski kancler Wolfgang Schüssel z namenom doseči politični kompromis pri vprašanju dvojezičnih krajevnih napisov, potem ko je avstrijsko ustavno sodišče leta 2001 razsodilo, da bi morala Avstrija postaviti dvojezične napise v vseh krajih, kjer delež koroških Slovencev skozi daljšo dobo presega 10 odstotkov.

V konsenzni skupini sodelujeta tudi dve od treh krovnih organizacij slovenske manjšine na Koroškem, ZSO, in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS), druga krovna organizacija, Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) pa je sodelovanje vseskozi zavračala.

Brez deželnega glavarja na slovesnosti
Slovesnosti KHD-ja so se udeležili vodilni predstavniki politike na avstrijskem Koroškem z izjemo deželnega glavarja Gerharda Dörflerja, vrste svobodnjakov pa je zastopal celo eden izmed podpredsednikov avstrijskega parlamenta Martin Graf.