Čehi niso imeli vlade z udobno večino v parlamentu že več kot desetletje in tudi na tokratnih volitvah ne kaže na gladko oblikovanje vladnega kabineta. Pomembno vlogo bodo imele nove stranke.
Na zadnjih volitvah pred štirimi leti sta si 200 poslanskih sedežev natančno na pol razdelili levosredinska in desnosredinska koalicija, tako da je na čelu te šele po šestih mesecih pogajanj krmilo vlade prevzel vodja konservativne Državljanske demokratske stranke (ODS) Mirek Topolanek, a njegova koalicija z Zelenimi in Krščanskimi demokrati ni zdržala do konca mandata in lani je kot v prva v češki zgodovini doživela nezaupnico.

Vlada je padla ravno med češkim predsedovanjem Evropski uniji in začasno vlado je zasedel dotedanji vodja statističnega urada in nestrankarski kandidat Jan Fischer, ki je vladno barko brez pretresov, a tudi brez uresničitve večine od načrtovanih reform pripeljal do letošnjih volitev, na katerih pa se kljub veliki priljubljenosti med ljudmi ne bo potegoval za premierja, ampak izziv vidi na mestu podpredsednika Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD).

Dolga pogajanja, šibka večina
Na volitvah, ki bodo potekale v petek in soboto, se zmaga nasmiha Socialnim demokratom (ČSSD) pod vodstvom nekdanjega premierja Jiržija Paroubka, a njihova prednost pred ODS-jem Petra Nečasa je glede na javnomnenjske ankete le okoli osem do deset odstotkov, kar pomeni, da bodo za sestavo vlade nujno potrebni koalicijski partnerji in Čehom se verjetno spet obeta šibka vlada z negotovo večino v parlamentu.

Tesen izid med dvema največjima strankama bi lahko prinesel tudi veliko koalicijo med ČSSD-jem in OSD-jem, toda ta zaradi preveč različnih programov ne bi bila sposobna izvesti nujno potrebnih reform, verjetno pa bi se med ljudmi še povečala apatija do politike in nezadovoljstvo nad velikima strankama, ki se na oblasti izmenjujeta od razpada Češkoslovaške leta 1993 in sta si ugled obe zapravili s škandali.

Čas za nove stranke
Prav zaradi naveličanosti nad glavnima strankama bodo pridobile manjše stranke, in čeprav se izpad iz parlamenta obeta Zelenim in Krščanskim demokratom, po drugi strani dobro kaže lani ustanovljeni konservativni stranki Tradicija, odgovornost, blaginja (TOP 09), ki jo vodi nekdanji priljubljeni zunanji minister Karel Schwarzenberg, in bolj populistični stranki Javne zadeve nekdanjega raziskovalnega novinarja in trenutno najbolj priljubljenega češkega politika Johna Radka. Prva naj bi dobila 14 in druga 11 odstotkov glasov.

Preboj v parlament bi lahko uspel tudi Stranki ljudskih pravic (SPOZ) nekdanjega socialdemokratskega premierja Miloša Zemana, čeprav še ni jasno, ali ji bo uspelo preseči petodstotni volilni prag in tudi v tem primeru ostaja neznanka, v katero koalicijo bi vstopila ta stranka, saj kljub sorodnim programom s socialdemokrati ni nujno, da bo Zeman združil moči z nekdanjim strankarskim kolegom Paroubkom.

Blaginja ali bankrot?
ČSSD je skušal volivce prepričati z obljubami o povečanju javnih izdatkov za pokojnine, nadomestila za brezposelne in otroške dodatke, kar bi financirali z višjimi davki predvsem od podjetij in tistih z visokimi zaslužki. OSD opozarja, da bi to vodilo v bankrot države, zato so sami predlagali ambiciozne reforme trga dela, zdravstvene blagajne in pokojninskega sistema.

Češki javni dolg znaša 35 odstotkov BDP-ja in v ČSSD-ju poudarjajo, da je eden najnižjih v EU-ju, toda ODS opozarja, da je še leta 2008 znašal le 30 odstotkov. "Prepričani smo, da bi se ob uresničevanju programa ČSSD-ja javne finance razvijale v smer, ki bi nedvomno poslabšala bonitetno oceno Češke in verjetno vodila v grški scenarij," je opozoril vodja ODS-ja Nečas, medtem ko mu je Paroubek po drugi strani odgovaril, da "grožnja z bankrotom države ne le škodi ugledu Češke v tujini, ampak je tudi ekonomski nesmisel".

Notranjepolitični komentator drugega najbolj prodajanega češkega dnevnika Mlada fronta Dnes Martin Komarek je v pogovoru za STA pojasnil, da je ODS zbrala ekipo najboljših čeških ekonomistov in pripravila realističen program. "A ljudje bi morda še verjeli programu, ne verjamejo pa politikom," je opozoril in dodal, da bodo Čehi - z izjemo relativno bogate Prage - tokrat "volili z denarnicami" in verjeli obljubam ČSSD-ja.

Da ponazorimo. Le okoli 80 kilometrov loči Prago in mesto Most ob meji z Nemčijo, a kar se tiče gospodarskih kazalnikov, lahko govorimo o dveh svetovih. Na območju Mosta je dohodek na prebivalca skromnih 61,7 odstotka povprečja EU-ja, medtem ko velja prestolnica za peto najbogatejšo regijo v EU-ju in se ponaša z zavidljivim dohodkom na prebivalca, ki znaša kar 172 odstotkov evropskega povprečja, brezposelnost pa se giblje pri samo 4 odstotkih.

Ob takih razlikah v socialnem stanju je kaj lahko napovedati, da bodo bogati prebivalci Prage glasovali za desnosredinske stranke, da bi se tako odrešili višanja pomoči za brezposelne, v preostalih delih pa bodo svoj glas namenili levosredinskim strankam in njihovim obljubam o ohranitvi socialne države na račun obdavčenja bogatejših slojev. 67-letna upokojenka Jana Kislikova iz Mosta, kjer je brezposlenost kar 20-odstotna, se tako v strahu za svojo pokojnino odloča le še, ali bo svoj glas namenila socialdemokratom ali skrajno levičarskim komunistom.