Ramazan je deveti mesec v muslimanskem letu in vsako leto traja 30 dni. Ker se muslimanski koledar ravna po Luninih menah, se začetek ramazana glede na gregorijanski koledar vsako leto premakne za 11 dni. Ramazan se konča, ko nastopi mlaj, in takrat muslimani v krogu družine in prijateljev praznujejo tridnevni praznik bajram.

Ramazan je mesec, med katerim naj bi po islamskem izročilu pred približno 1.400 leti nadangel Gabrijel preroku Mohamedu razkril 114 sur Korana. Muslimani tako verjamejo, da je bil ramazan mesec, ko je bil iz nebes poslan Koran, muslimanska sveta knjiga, ki je po njihovih besedah človekovo vodilo in sredstvo odrešitve. Ramazan predstavlja tudi enega izmed petih stebrov islamske vere, kamor spadajo še pet molitev na dan, izpovedovanje vere, davek revnim in romanje v Meko.

Mesec molitve in očiščenja
Sveti mesec v muslimanskem koledarju vernikom predstavlja mesec molitve, razmišljanja, duhovnosti in očiščevanja. Takrat verniki očistijo svoje telo in duha, lažje razumejo revne in lačne ter si vzamejo čas za razmislek o svojem življenju. Med postnim mesecem se muslimani posvečajo predvsem veri in razmišljanju ter manj svojemu vsakdanjemu življenju. V tem času naj bi muslimani čim bolj intenzivno sledili naukom Mohameda.

Med Ramazanom je prepovedano vojskovanje, za vernike pa od sončnega vzhoda do sončnega zahoda velja popoln post. Takrat ne smejo jesti ali piti, prav tako so prepovedani spolni odnosi in kajenje ter izgovarjanje grdih besed. Ko sonce zaide, muslimani post prekinejo z molitvijo in obrokom, ki se imenuje iftar, nato pa obiščejo svojo družino ter prijatelje. Post nadaljujejo naslednji dan, ko posveti prvi sončni žarek.

Če je post prekinjen, sledi kazen
Če vernik med postom nevede zaužije hrano ali popije tekočino in prekine takoj, ko se zave, da tega ne sme početi, post ni pokvarjen. Če pa vernik med umivanjem pred molitvijo ali kopanjem popije samo kapljico vode, se post samodejno prekine. Tako islam razlikuje nepazljivost in nemarnost, za prekinitev pa je predpisana tudi kazen. Vernik mora osvoboditi enega sužnja, se 60 dni postiti in poskrbeti za 60 lačnih ljudi ali za enega 60-krat.

Nekaterim je post prihranjen
Iz obveznega posta pa so izvzete nekatere skupine ljudi. To so otroci, ki še niso prišli v puberteto, in duševno zaostali ljudje. Obstaja pa tudi sedem skupin ljudi, ki jim je dovoljeno, da post preložijo, a ga morajo nadoknaditi pozneje. Te skupine so: ženske po porodu in tiste, ki imajo med postom menstruacijo, potniki, vojaki, bolniki, tisti, ki jim post otežujejo posli, stari ljudje in ženske, ki so noseče ali dojijo. Vsi ti ljudje morajo pozneje izpolniti vsak dan posta (ne sme se namreč zgoditi, da pride naslednji ramazan, še preden so se postili za starega), lahko pa to nadoknadijo tako, da za vsak izpuščeni dan posta nahranijo siromaka.

Več časa posvečeno molitvi in Koranu
V Koranu je zapisano, da med ramazanom verniki postanejo boljši ljudje. Dobro, ki ga muslimani pridobijo s postom, lahko uničijo s petimi dejanji - z laganjem, obrekovanjem, ovadbo nekoga za njegovim hrbtom, lažno prisego in s pohlepom. Med ramazanom naj bi verniki pogosteje obiskovali mošeje in tam preživeli več časa v molitvi ter branju Korana. Poleg običajnih petih dnevnih molitev muslimani med ramazanom recitirajo posebno nočno molitev, ki je dvakrat ali trikrat daljša kot dnevne. Nekateri muslimani med ramazanom molijo tudi vso noč.

Še posebej slovesnih je zadnjih deset dni ramazana, najbolj pa 27. večer, ki ga imenujejo tudi 'noč moči' ali 'noč usode'. Muslimani verjamejo, da je na to noč Mohamed prejel prvo razkritje Korana, zato je to obdobje še posebej slovesno, veliko vernikov pa zadnje noči prebedi ob recitiranju Korana.

Ramazan se konča z bajramom
Ramazan se vsako leto konča, ko nastopi mlaj, konec posta pa muslimani počastijo s tridnevnim praznikom bajramom. Muslimani praznujejo dva bajrama - ramazanskega in kurbanskega. Z ramazanskim bajramom muslimani zaznamujejo konec posta. Prvi dan bajrama družina vstane že zelo zgodaj zjutraj in poje manjši obrok, temu pa sledi udeležba na slovesnih skupnih molitvah v mošejah, dvoranah ali na stadionih. Bajram se konča s pojedino pri sorodnikih ali prijateljih, v teh dneh pa je prepovedan post.

Kurbanski bajram pa traja štiri dni in je vezan na hadž, romanje v Meko, muslimansko sveto mesto, ki je tudi eden izmed petih stebrov islama. Kurban bajram zaznamuje torej romanje v rojstni kraj preroka Mohameda, njegovo okolico in Medino, je pa to tudi praznik žrtvovanja eid al adha, ko muslimani v spomin na preroka Abrahama zakoljejo ovco ali kakšno drugo žival.

B. T.