"Ramazan je priložnost, da razumemo, kako so dobrine in vse premoženje, ki ga imamo, sredstvo za življenje in ne cilj, h kateremu stremimo," je pojasnil mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus.

Zato verniki izpolnjujejo dolžnost posta z odrekanjem hrani, pijači,"vsem strastem, grdim besedam, mislim in podobnemu", je še dejal mufti. Tako naj bi se človek duhovno discipliniral, spoznal smisel svojega življenja ter se skozi samodisciplino odrekel dobrotam in blaginji, ki so mu vsakodnevno dostopne.

Grabus: "Po 40 letih premik z mrtve točke"
Tudi letošnji ramazan bo v Sloveniji posvečen projektu gradnje islamskega verskega in kulturnega centra v Ljubljani. Muslimanska skupnost bo osredotočena na zbiranje denarja za odplačilo bančnega posojila za nakup 11.364 kvadratnih metrov zemljišča, so sporočili iz Islamske skupnosti.

Kot je glede gradnje centra omenil Grabus, naj bi v kratkem razpisali arhitekturni natečaj. "Dinamika in začetek gradnje sta odvisna od več dejavnikov, zato je težko predvideti, kdaj bo džamija zgrajena," je dodal. Po njegovem mnenju je najpomembnejše to, da so postali lastniki zemljišča, na katerem bo stala džamija, in se tako po 40 letih premaknili z "mrtve točke".

Ramazan v Sloveniji
Islamska skupnost bo sicer med ramazanom izvajala svoje programe v osemnajstih krajih po Sloveniji, in sicer v Ljubljani, Kranju, Kamniku, Škofji Loki, Tržiču, na Jesenicah, v Postojni, Ajdovščini, Sežani, Kopru, Izoli, Kočevju, Trbovljah, Novem mestu, Krškem, Celju, Velenju in Mariboru.

Muslimanski sveti mesec, ki se bo letos v Sloveniji končal 19. septembra ob 19.11 po sončnem zahodu, se konča z bajramsko molitvijo oziroma tridnevnim proslavljanjem, ki se imenuje ramazanski bajram.