Najbolj so si z novim zakonom oddahnile tamkajšnje oblasti in občine, ki so morale do zdaj skrbeti za cerkveno premoženje.

V skladu z zakonom bodo verske skupnosti dobile nazaj 56 odstotkov premoženja, ki so ga komunistične oblasti zasegle v času nekdanje skupne države med letoma 1948 in 1989.

Verske skupnosti bodo prejele še 59 milijard kron (2,3 milijarde evrov) odškodnine za preostalo premoženje v 30 letnih obrokih. Vrednost premoženja, ki bo vrnjeno v naravi, je ocenjena na 75 milijard kron (2,95 milijarde evrov).

Z vrnitvijo premoženja bo država prenehala izplačevati plače duhovnikom iz proračuna. Glede na javnomnenjske raziskave kar sedem od desetih Čehov nasprotuje povrnitvi zaseženega premoženja Cerkvi.

Večina ni odgovorila o veroizpovedi
Po podatkih lanskega popisa prebivalstva je Rimskokatoliška cerkev z več kot milijonom pripadnikov največja verska skupnost v državi z 10,5 milijona prebivalcev.

Pet milijonov vprašanih sicer ni odgovorilo na vprašanje o veroizpovedi, medtem ko se jih je 3,6 milijona izreklo za ateiste.

Po triurni nočni razpravi sta zakon podprla 102 poslanca desnosredinske vlade premierja Petra Nečasa. Opozicijski poslanci so pred glasovanjem protestno zapustili dvorano 200-članskega spodnjega doma češkega parlamenta. Spodnji dom je zakon potrdil že drugič, saj je senat prvič nanj vložil veto.

Zakon mora zdaj podpisati še nepredvidljivi češki predsednik Vaclav Klaus, ki je že izrazil zadržke.

Potrditev zakona je zmaga za vlado Nečasa, ki ima sicer največ skrbi z varčevalnimi ukrepi. Češka centralna banka namreč za letos napoveduje 0,9-odstotno krčenje gospodarstva, prihodnje leto pa naj bi doseglo rast 0,2 odstotka.

Cerkev na Češkem je zadovoljna, da se po dveh desetletjih pogajanj uresničuje vračanje zaseženega premoženja, s katerim upa, da bo lahko znova napolnila svojo blagajno in si utrdila vlogo v češki družbi.