Vodja socialdemokratov Vilija Blinkevičiute slavi zmago v prvem krogu volitev. Foto: Reuters
Vodja socialdemokratov Vilija Blinkevičiute slavi zmago v prvem krogu volitev. Foto: Reuters

Po začasnih volilnih izidih, ki jih je sporočila državna volilna komisija, so socialdemokrati prejeli 19,5 odstotka glasov volivcev, Domovinska unija pa 17,8 odstotka. Na tretje mesto se je uvrstila lani ustanovljena populistična stranka Nemuno Aušra pod vodstvom Remigijusa Žemaitaitisa, ki je osvojila 15 odstotkov glasov. Tako socialdemokrati kot Domovinska unija so že pred volitvami izključili možnost povolilnega sodelovanja z Žemaitaitisom, ki je v kazenskem postopku zaradi antisemitskih izjav.

V prvem krogu, v katerem je bila volilna udeležba 52,1-odstotna, so volivci odločali o 70 sedežih v parlamentu po proporcionalnem volilnem sistemu. Čez štirinajst dni pa bodo glasovali še o 71 neposrednih poslanskih mandatih.

Nakazuje se menjava oblasti

Možnosti glede sestave vladajoče koalicije v tej baltski državi bodo tako znane šele po drugem krogu volitev. Malo pa je verjetno, da bi se na oblasti obdržala trenutna vladajoča koalicija, saj je od dveh koalicijskih partneric Domovinske unije samo eni, Gibanju liberalcev (LS), s 7,7 odstotka glasov uspelo prestopiti petodstotni parlamentarni prag. Liberalna Stranka svobode (LP) je prejela le 4,5 odstotka glasov.

Socialdemokrati in levosredinska stranka Demokrati za Litvo, ki je prejela 9,3 odstotka glasov, so na drugi strani že napovedali, da nameravajo sestaviti vlado, je sporočila vodja socialdemokratov Vilija Blinkevičiute. Vendar pa za to potrebujejo še najmanj eno koalicijsko partnerico.

Na volitvah lahko sodeluje 2,4 milijona volilnih upravičencev. Foto: Reuters
Na volitvah lahko sodeluje 2,4 milijona volilnih upravičencev. Foto: Reuters

Premierka Šymonite je sicer dejala, da je še prezgodaj govoriti o tem, katera stranka bo prva imela priložnost sestaviti vlado. "To bi še vedno bili lahko tako socialdemokrati kot Domovinska unija," je dejala.

Litva odločno podpira Ukrajino

Izidi glasovanja so potrdili predvolilne ankete, ki so kazale na možnost menjave vlade v Litvi. To bi predvsem pomenilo notranjepolitične spremembe, kar zadeva zunanjo in varnostno politiko, pa bo baltska država najverjetneje ostala usklajena z EU-jem in Natom ter še naprej odločno podpirala Ukrajino.

Litva ima sicer stabilno gospodarsko rast in nizko inflacijo, kljub temu pa so ljudje precej nezadovoljni, piše Deutshe Welle. "To nezadovoljstvo je povezano z več krizami in pretresi in ga ne morejo nadomestiti niti pozitivni gospodarski kazalci," je dejal politični analitik Rima Urbonaite. Mnogi še vedno zamerijo vladi Šymonite, ker je med pandemijo covida-19 sprejela stroge ukrepe, podjetjem pa ni ponudila dovolj pomoči. Kritiki vladi očitajo tudi slabo ravnanje s prebežniki, ki prihajajo v Litvo iz Belorusije.

Predsednik države Gitanas Nauseda, ki je bil na ta položaj izvoljen maja, naj bi menjavo oblasti podpiral.