60-letni Nauseda je po približno 90 odstotkih preštetih glasovnic zbral dobrih 74 odstotkov glasov in že v nedeljo razglasil zmago. Dejstvo, da je osvojil nov mandat, je označil za znak zaupanja volivk in volivcev.

"Zdaj, ko imam pet let izkušenj, verjamem, da bom lahko ta dragulj ustrezno izkoristil, zlasti za dosego cilja dobrobiti za vse prebivalce Litve," je dejal v nedeljo zvečer.

Šimonyte je osvojila nekaj več kot 24 odstotkov glasov, priznala poraz ter že čestitala Nausedi. Ta je v prvem krogu volitev, 12. maja, osvojil 44 odstotkov glasov, Šimonyte pa 19.

Nauseda, nekdanji ekonomist v švedski bančni skupini SEB, je imel na volitvah podporo levosredinskih Socialnih demokratov, ki so ena največjih strank v državi, sicer pa ni član nobene stranke.

49-letna premierka, ki od leta 2020 vodi desnosredinsko vladajočo koalicijo, je sicer proti Nausedi izgubila že na predsedniških volitvah leta 2019. Pred petimi leti je Nauseda zmagal s 66 odstotki glasov.

Oba sta se zavzela za nadaljnjo podporo Ukrajini

V ospredju tokratne volilne kampanje sta bila zlasti ruska vojna proti Ukrajini in njen vpliv na nacionalno varnost. Baltska država z 2,8 milijona prebivalci trdno podpira Ukrajino, saj jo, kot druge države v regiji, skrbi, da bi bila lahko naslednja tarča Moskve, poroča Reuters.

Tako Nauseda kot Šimonyte sta se med kampanjo zavzela za nadaljnjo podporo Ukrajini in povečanje porabe za vojsko, njuna stališča pa so se razhajala glede odnosov med Litvo in Kitajsko, vprašanja Tajvana in istospolnih partnerstev.

Litva se je namreč po krepitvi odnosov s Tajvanom v letih 2021 in 2022 znašla v diplomatskem in trgovinskem sporu s Kitajsko. Šimonyte vztraja pri trenutnem stanju, medtem ko je Nauseda pripravljen zgladiti odnose s Pekingom. Sicer konservativna premierka v nasprotju z novim starim predsednikom podpira tudi istospolna partnerstva.

Oba pa sta soglasna, da mora država z 2,8 milijona prebivalci, ki je članica tako EU-ja kot Nata, okrepiti porabo za vojsko, da bi se lahko zoperstavila grožnji, ki jo vidijo v Rusiji. Za vojsko sicer že zdaj letno nameni 2,75 odstotka BDP-ja.

"Litovska neodvisnost in svoboda sta kot krhko plovilo, za katero moramo skrbeti, ga varovati in preprečiti, da bi se razpočilo," je v nedeljo še dejal Nauseda in napovedal, da se bo tudi v času drugega mandata posvečal zlasti zunanji politiki in obrambi.

Hkrati s predsedniškimi volitvami je 12. maja v Litvi potekal tudi referendum o uvedbi dvojnega državljanstva, ki pa ni uspel. Za spremembo 12. člena ustave, s katero bi več Litovcem omogočili dvojno državljanstvo, je namreč glasovalo premalo ljudi.

Volilno pravico ima v Litvi nekaj manj kot 2,4 milijona ljudi.