Stopnja varovanja je na visoki ravni že glede samega fizičnega dostopa do kompleksa NEK-a.
Ob 20. obletnici tragedije v Černobilu je varnost ključno vprašanje, ki si ga javnost zastavlja tudi glede delovanja krške jedrske elektrarne, ki je sredi remonta. Ta bo trajal do 10. maja.
Mislim, da se tak dogodek v Krškem ne more zgoditi, prav tako pa se ne more zgoditi v svetu, saj je jedrska industrija po tej tragediji naredila velik korak naprej, nesreča v Černobilu pomeni dokončen konec pristopov, ki so veljali do takrat. Na svetovni ravni je bilo ustanovljeno svetovno združenje jedrskih operaterjev WANO, ki povezuje vse jedrske elektrarne po svetu. Od samega začetka do danes intenzivno dela na skupnih programih oziroma projektih, ki prinašajo za vse operaterje po vsem svetu visoko raven obratovalnih standardov. Vsi operaterji so odprli vrata za kritiko obratovalnih izkušenj in vsi skupaj gradimo na novih pristopih, ki pomenijo novo varnostno kulturo. V tem pogledu je bil torej narejen velik napredek, to je tista pozitivna dediščina Černobila.
V okviru združenja WANO (World Association of Nuclear Operators) potekajo štirje programi:
1. program varnostnih presoj, ki jih izvajajo mednarodne ekipe. Na leto se jih v elektrarnah po vsem svetu naredi od 30 do 40;
2. program obratovalnih izkušenj, kjer si sprotno izmenjujemo vse spremembe v obratovanju, četudi te nimajo nobenega vpliva na delovanje;
3. profesionalni in tehnični razvoj kadrov, ki poteka skozi skupne programe šolanja, različnih delavnic;
4. tehnična podpora in izmenjava.
Za dobavo imamo v Krškem dolgoročne pogodbe, sama izdelava jedrskega goriva se izvaja v ZDA, dobavitelj je Westinghouse, samo surovino, to je obogateni uran, pa pridobivamo prek nemškega podjetja Nuke, tudi v okviru dolgoročne pogodbe.
Zaenkrat so vsi radioaktivni odpadki skladiščeni na lokaciji NEK-a, v za to predvidenih skladiščih, v skladu s standardi, ki veljajo na področju shranjevanja odpadkov. Dokaj nujna je gradnja skladišča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke, kajti obstoječi prostor omogoča shranjevanje do leta 2010 (približno), tako da v skladu s tem tečejo projekti, ki jih ne vodi NEK, ampak agencija za radioaktivne odpadke. Kot je bilo rečeno, so v ožjem izboru tri lokacije treh posavskih občin, postopek teče in mi računamo, da bo pripeljal do želenega cilja.
V javnosti se pojavljajo ugibanja, da naj bi v Sloveniji zgradili še eno nuklearko. Ocenjujete to kot realno možnost?
Vsi se lahko opiramo na smernice v Evropi in svetu in tudi na ocene, kakšne so energetske možnosti za oskrbo v prihodnje, in te kažejo realno možnost za jedrsko energijo. Ali bo to v Sloveniji, je stvar procesa, za zdaj take odločitve ni.
Do kdaj bo nuklearka obratovala?
Nuklearka še vedno obratuje v okviru veljavnega obratovalnega dovoljenja, ki predvideva 40 let komercialnega obratovanja, to je do leta 2023, za naprej so razmišljanja, da se življenjska doba lahko podaljša, če se bo to zgodilo ali ne, bo to najprej gospodarska presoja lastnikov, da se to izplača, presoja uprave Republike Slovenije z vidika jedrske varnosti. Praksa po svetu kaže, da je to postal rutinski postopek, veliko jedrskih elektrarn podaljšuje svojo prvotno načrtovano življenjsko dobo tja do 50, 60 let skupno.
Kakšne posledice na delovanje NEK-a bo imela gradnja elektrarn na Savi?
Gradnja savskih elektrarn prinaša določene spremembe v režimu vodotoka reke Save, ki ga tudi mi uporabljamo za hlajenje v procesu. Spremembe, ki jih gradnja prinaša, niso take, da jih z inženirskimi presojami in manjšimi ukrepi ne bi bilo mogoče uskladiti, tako da medsebojni vplivi sicer bodo nastali, a bodo uspešno razrešeni v zadovoljstvo obeh strani.
Kaj kažejo znanstveni dokazi o vplivu na okolje?
Jedrska elektrarna ima minimalne vplive na okolje. To seveda dokazujemo vsa leta obratovanja, neodvisno od meritev, ki jih izvajajo pooblaščene strokovne organizacije Slovenije in Hrvaške. To so dejstva. Je pa seveda prisoten strah pri ljudeh, pred nečim, kar ni mogoče prijeti ali otipati. Gre za psihološki vidik.
Kako NEK vlaga v kadre?
V jedrski elektrarni je velika dinamika na vseh področjih, tudi če ta včasih ni vidna navzven. Zelo veliko vlagamo v usposabljanje v kadre, trenutno je zaposlenih 570 delavcev, od tega 200 z visokošolsko izobrazbo, glavnina s srednjo izobrazbo. Blizu 500 zaposlenih je iz Slovenije, drugi so iz Hrvaške. Usposabljanje poteka večinoma v lastni organizaciji, saj imamo dobre možnosti, tu je treba poudariti predvsem simulacijske naprave, predvsem popolni simulator, ki ga imamo od leta 2000 naprej. Ob tem odpiramo vrata tudi navzen, v tujino. Tisti, ki je željan znanja, je pri nas dobrodošel. V okviru štipendiranja sredstva namenjamo predvsem naravoslovnim poklicem, štipendiramo celo tudi ne glede na to, ali kandidata pozneje zaposlimo. Velikokrat se namreč zaposlijo v sorodnih organizacijah, ki z nami sodelujejo. Smo pa zdaj, po 20 letih obratovanja, na točki intenzivnejše menjave generacij, zato bo frekvenca zaposlovanja v prihodnjih letih višja, kot je bila do zdaj. Povprečno nas bo zaradi upokojitve zapustilo 25 ljudi, torej bo prav toliko ljudi dobilo zaposlitev.
K. T.
Stopnja varovanja je na visoki ravni že glede samega fizičnega dostopa do kompleksa NEK-a.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje