Kar 52 milijonov deklic in žensk po svetu je bilo žrtev te uničujoče prakse, je sporočil Unicef, ki je raziskavo objavil 6. februarja, na dan ničelne tolerance do obrezovanja ženskih spolnih organov. Delež žrtev, ki so jih obrezali zdravstveni delavci, je med mladostnicami dvakrat večji.

"Pohabljanje, ki ga je izvedel zdravnik, je še vedno pohabljanje. Usposobljeni zdravstveni delavci, ki izvajajo obrezovanje žensk in deklic, kršijo njihove pravice, telesno integriteto in zdravje," je dejala izvršna direktorica Unicefa Henrietta Fore.

Pohabljanja zelo pogosta v Sudanu in Egiptu

Porast izvajanja uničujoče prakse zdravstvenega osebja izvira iz napačnega prepričanja, da so nevarnosti zdravstvene narave, ne pa temeljne kršitve pravic deklic in žensk. Obrezovanje, ki ga izvajajo zdravstveni delavci, ne zmanjšuje nevarnosti za ženske in deklice, saj še vedno odstranjuje in poškoduje zdravo in normalno tkivo ter posega v naravne procese v telesu deklice. Tovrstna pohabljanja so zelo pogosta v Sudanu in Egiptu, kjer zdravstveno osebje obreže kar osem od desetih žensk.

Na nevarnost izvajanja prakse je opozorila tudi odmevna smrt 12-letne deklice v Egiptu prejšnji mesec, kar je spodbudilo mednarodno ogorčenje in obsodbo Združenih narodov ter egiptovske vlade. Egipt je to prakso sicer prepovedal leta 2008, kazen zanjo pa je povišal šele leta 2016.

Trend obrezovanja, ki ga izvajajo zdravstveni delavci, se pojavlja kljub vse večjemu nasprotovanju praksi v svetovnem merilu. V zadnjih dveh desetletjih se je podvojil delež deklet in žensk, ki želijo, da se praksa izkorenini v državah z visoko razširjenostjo, kaže nova analiza.

"Obrezovanje zakoreninjeno v neenakosti med spoloma"

Mladoletne deklice nasprotujejo praksi pogosteje kot starejše ženske. "Obrezovanje spolnih organov deklic in žensk je zakoreninjeno v neenakosti med spoloma, prvi korak k izkoreninjenju pa je spreminjanje razmišljanja ljudi," je dejala Forova in dodala: "Napredujemo. Stališča se spreminjajo. Navade se spreminjajo. In manj deklet je obrezanih."

Pohabljanje ženskih spolovil ogroža zdravje žensk in deklet in lahko privede do dolgoročnih fizičnih, psihičnih in družbenih posledic. Medtem ko je razširjenost obrezovanja po vsem svetu upadla v primerjavi z obdobjem pred tremi desetletji, pa 200 milijonov deklet in žensk iz 31 držav živi s posledicami te uničujoče prakse, do leta 2030 pa je ogroženih še 68 milijonov deklet. Samo letos bo obrezovanju izpostavljenih več kot štiri milijone deklic po vsem svetu.

WHO: Gospodarski stroški znašajo 1,4 milijarde dolarjev

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je medtem sporočila, da so strokovnjaki prvič izračunali gospodarske stroške pohabljanja ženskih spolovil, ki znašajo 1,4 milijarde dolarjev letno.

Pohabljanje spolovil ima pri ženskah lahko kratkoročne in dolgoročne posledice. V nekaterih državah stroški zaradi težav na rodilih, sečilih, pri porodih ter duševnih težav in drugih zapletov, ki so posledica te sporne prakse, lahko znašajo do 30 odstotkov proračunov za zdravje, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

WHO je pohabljanje ženskih spolovil označil za kršitev človekovih pravic in skrajno obliko diskriminacije na podlagi spola.

"Ne gre le za katastrofalno zlorabo človekovih pravic, ki znatno škoduje fizičnemu in duševnemu zdravju milijonov deklic in žensk, ampak tudi za udarec za pomembne finančne vire države," je poudaril direktor pristojnega oddelka WHO-ja Ian Askew. Ob tem je pozval k investicijam, ki bi prispevale h koncu pohabljanja ženskih spolovil in trpljenja, ki ga to povzroča.