Chavez je pretrgal stike z Bogoto, potem ko je odhajajoči kolumbijski predsednik Alvaro Uribe obtožil Caracas, da na svojem ozemlju daje zatočišče levičarskim gverilcem, ki se že desetletja bojujejo proti kolumbijski vladi.

Sprava pod Bolivarjevo podobo
Novoimenovani predsednik Kolumbije Santos in venezuelski predsednik Chavez sta se samo nekaj dni po inavguraciji srečala v Santi Marti, v mestu, kjer je umrl sloviti južnoameriški revolucionar Simon Bolivar, čigar dediščina sta tako država Kolumbija kot Venezeula. Samo srečanje je potekalo ravno v hiši, kjer je leta 1830 umrl Bolivar, sicer veliki Chavezov vzornik.

Santos in Chavez sta priznala osebnostne razlike in prepričanja, a sta prepričana, da lahko tvorno sodelujeta v korist obeh držav, ki sta bili v zadnjih letih enkrat že na samem robu vojne, potem ko je kolumbijska vojska napadla gverilsko taborišče na ozemlju Ekvadorja, ki ima tesne odnose z Venezuelo.

"Moramo se naučiti živeti skupaj"
"Imela sva odkrit, neposreden in odkritosrčen pogovor. Mislim, da sva naredila velik korak k obnovi medsebojnega zaupanja," je zbranim novinarjem povedal Santos, ki je na volitvah zmagal kot poliltični naslednik Uribeja. "Moramo se naučiti živeti skupaj. Naša mirna revolucija v Venezueli ne pomeni nobene grožnje Kolumbiji," je zatrdil Chavez.

"Venezuelska vlada ne podpira niti ne dovoljuje navzočnosti kakršne koli gverilske organizacije na svojem ozemlju," je bil jasen venezuelski predsednik in tako nedvomno zanikal, da njegova vlada podpira gverilce FARC-a in ELN-ja, ki so se v zadnjih letih pod pritiskom kolumbijskih varnostnih sil zatekli čez mejo v Venezuelo. V obmejni džungli so gverilci, bilo naj bi jih okoli 1.500, vzpostavili več skrivnh taborišč.

Slabi odnosi načeli trgovinsko izmenjavo
Med kolumbijsko predsedniško kampanjo je Chavez Santosa, tedanjega obrambnega ministra, označil za "grožnjo regiji". Novi kolumbijski predsednik je ob izvolitvi ponovil svoje stališče, da si želi s Caracasom doseči kompromis o boju proti levičarskih gverilcem. Napeti odnosi so v zadnjih treh letih močno prizadeli meddržavno trgovino, ki se je zmanjšala za več kot 70 odstotkov, kar ima še posebej hude posledice v obmejnih mestih in pokrajinah.