Kolumbija je lani sprožila ofenzivo na obmejnem ozemlju ob meji z Venezuelo, kjer so bila še zadnja večja oporišča FARC-a. Foto: Reuters
Kolumbija je lani sprožila ofenzivo na obmejnem ozemlju ob meji z Venezuelo, kjer so bila še zadnja večja oporišča FARC-a. Foto: Reuters
Venezuelski veleposlanik Gustavo Marquez
Venezuelski veleposlanik Gustavo Marquez pred kolumbijski novinarji, preden se je odpravil v Caracas. Foto: EPA

Vlada odhajajočega predsednika Kolumbije Alvara Uribeja je v četrtek zatrdila, da ima trdne dokaze o gverilskih taboriščih FARC-a v Venezeuli, ki ničesar ne ukrene proti levičarskih militaristom, ki se že več desetletij upirajo oblastem v Bogoti.

"Uribe minira medsosedske odnose"
Odziv Huga Chaveza je bil oster in je po odločnem zanikanju, da njegova vlada kakor koli tolerira kakršno koli gverilsko gibanje, na posvetovanje v Caracas poklical venezeulskega veleposlanika v Kolumbiji.

"Kljub korakom za izboljšanje odnosov se je Uribejeva vlada odločila, da minira zbliževanje naših dveh držav," je sosede obtožil venezuelski zunanji minister Nicolas Maduro. Vlada v Caracasu bo preučila politične in diplomatske ukrepe proti "sosedski napadalnosti".

2008: Zavrelo ob napadu v ekvadorski džungli
Kolumbija že dolgo obtožuje socialistični režim Huga Chaveza, da prikrito pomaga FARC-u in ELN-ju, ki v zadnjih letih izgubljata boj s kolumbijsko vlado, ki jo že desetletja močno podpirajo ZDA. Kolumbijska vojska je v zadnjem desetletju prisilila upornike, da so si poiskali dodatna taborišča v težko prehodnih džunglah sosednjega Ekvadorja in Venezuele.

Pred dvema letoma je Kolumbija izvedla bliskovit napad na taborišče FARC-a v Ekvadorju, pri čemer je ubila vojaškega poveljnika Raula Reyesa in še 16 gverilcev. Sledila je kriza, ki bi se kmalu končala z vojno med Ekvadorjem in Venezeulo na eni strani ter Kolumbijo na drugi. Šele posredovanje Argentine in Brazilije je preprečilo najhujše, Kolumbija se je morala opravičiti, a največja žrtev je medržavna trgovina, ki si še ni opomogla in je daleč od let, ko je skupna izmenjava presegala 5 milijard evrov.

Uribe močno pritisnil na gverilce
Kolumbija, kjer bo čez en mesec kot predsednik prisegel Juan Santos Calderon, je najtesnejša zaveznica Združenih držav Amerike v Južni Ameriki in druga največja prejemnica ameriške vojaške pomoči na svetu. Med Uribejevim predsednikovanjem se je razorožila desničarska gverilska skupina AUC, več kot 15 tisoč levičarskih gverilcev se je demobiliziralo, moč in ozemlje FARC-a in ELN-ja sta bila prepolovljena. Levičarski uporniki se vdržujejo z ugrabitvami, izsiljevanjem in obvladovanjem trgovine z mamili.