Popolnoma mi primanjkuje volja do oblasti in želja po podrejanju vseh okoli mene.
Očiten dokaz za to je njegova odločitev, da vodstvo ministrstva za socialne zadeve (gre za ministrstvo vlade dežele Spodnja Saška, op. P. B.) zasede z ministrico turškega rodu in da povsem prvič vodenje enega izmed ministrstev vlade katere od starih dežel v Zahodni Nemčiji nameni politiki z Vzhoda.
Zastopa liberalno-demokratski koncept pravne države; njegovo je prepričanje, da red, utemeljen na svobodi in pravu, ni nekaj naravnega. Zato je tisto, kar največ velja, angažma za državo in družbo, obsoditi pa je treba nedejavnost in udobnost.
"Zdi se mi dobro, da v politiki ne nastopajo le alfasamci, ampak različni ljudje. Menim, da bi lahko tudi v politiki prihodnost pripadla krotkim in miroljubnim." To je bila ena izmed misli Christiana Wulffa dober teden pred glasovanjem zvezne skupščine za novega predsednika Nemčije. Wulffa ne bi mogli obtožiti, da je šele v vlogi glavnega nominiranca za najbolj časten položaj v nemški politiki razkril svoj 'nevoditeljski' značaj. Vendar je že leta 2008, sredi svojega prvega mandata ministrskega predsednika Spodnje Saške, dejal: "Popolnoma mi primanjkuje volja do oblasti in želja po podrejanju vseh okoli mene." Prav tako je zelo zadovoljno povedal, da mu je neka nemška fotografinja zaupala, da je v vseh nemških politikih na vodilnih položajih, od Schroederja pa do Merklove, videla veliko voljo in željo po oblasti; v njej je ni mogla odkriti.
Lahko bi rekli, da je skoraj vse v zvezi z Wulffovo izvolitvijo nenavadno. Izvolitev 'Kennedyja z reke Leine', ki pri ljudstvu niti približno ne uživa tolikšne priljubljenosti kot njegov poraženi nasprotnik na volitvah, Joachim Gauck, naj bi dokazovala moč in enotnost vladajoče koalicije, ki Wulffa zdaj slavi, obenem pa molči o tem, da naj bi bil Wulff pravzaprav njena žrtev. Oziroma žrtev Angele Merkel, torej tiste, iz katere oči pa volja do moči in oblasti vendar sije. Tako se tudi zunaj Nemčije pojavljajo komentarji (Daily Telegraph), da se je z nominiranjem Wulffa za predsednika Angela Merkel pravzaprav znebila vplivnega politika – položaj ministrskega predsednika Spodnje Saške velja za eno najprestižnejših in v nemški dnevni politiki tudi najvplivnejših političnih mest, ki bi jo morda, obkroženo z obtožbami glede nespretnega ravnanja z Nemčijo, utegnil ogrožati in nekoč oziroma ob morebitni zares hudem stopnjevanju krize tudi zamenjati. Zdaj je lepo 'pospravljen' na varnem. Na uglednem, a akcijsko ne prav potentnem mestu.
Posrednik v sistemu deljenih sil
Kako dober predsednik bo Christian Wulff? Samo sledenje določilom ustave ali temeljnega zakona, ki predsedniško funkcijo opredeljuje skopo, ne bo dovolj za vrednotenje predsednikovega delovanja. Tudi zato je v svojem govoru ob začetku glasovanja v zvezni skupščini predsednik bundestaga Norbert Lammert, ko je želel govoriti o tem, kaj smemo od predsednika pričakovati, raje citiral svojo predhodnico Rito Süssmuth. Bundestagu je načelovala med letoma 1988 in 1998. Leta 1989 je kot predsednica 9. sklica zvezne skupščine izjavila, da je naloga predsednika, da "z besedami in s svojo osebnostjo ponazori, da ob političnih razprtijah in neodvisno od cepitve političnega prostora na vlado in opozicijo obstaja tudi osnova enotne skupnosti. Zato predsednik lahko in mora v svojem delovanju bistriti politiko ter pomirjati in spravljati različne struje. Lahko je posrednik v sistemu deljenih sil".
Nekonvencionalna politika združevanja
Dr. Michael Borchard, vodja oddelka za politiko in svetovanje pri Fundaciji Konrada Adenauerja, raziskovalni ustanovi, ki je povezana s stranko krščanskih demokratov, je prepričan, da Christian Wulff povsem ustreza profilu osebe, ki v lahko deluje kot prej opisani posrednik. Borchard je bil že pred glasovanjem popolnoma prepričan, da bo novi predsednik prav Wulff, in tedaj je za nas tudi pojasnil, zakaj se to pravzaprav skoraj mora zgoditi. Po Borchardu je Wulffova politika že do zdaj delovala v smeri združevanja naroda in izravnavanja razlik med ljudmi. In ta politika je bila pogosto nekonvencionalna. "Očiten dokaz za to je njegova odločitev, da vodstvo ministrstva za socialne zadeve (gre za ministrstvo vlade dežele Spodnja Saška, op. P. B.) zasede z ministrico turškega rodu in da povsem prvič vodenje enega izmed ministrstev vlade katere od starih dežel v Zahodni Nemčiji nameni politiki z Vzhoda."
Za enotnost, za povezovanje ljudi si je Wulff prizadeval tudi z ukrepi, ki naj bi zmanjšali revščino in razlike med revnimi in bogatimi. Sam meni, da je bil s svojo politiko, ki je želela predvsem narediti "konec tej verigi odvisnosti", uspešen: "V moji deželi Spodnji Saški nam je uspelo, da se je razlika med revnimi in bogatimi manjšala iz leta v leto, ker smo se ukvarjali predvsem z izobraževanjem in s spodbujanjem razvoja trga dela, tako da smo ljudem dali možnost za vstop v delovno razmerje. To je socialna pravičnost." In kot pravnik je kot o ključnem integracijskem dejavniku razmišljal prav o pravu. "Zastopa liberalno-demokratski koncept pravne države; njegovo je prepričanje, da red, utemeljen na svobodi in pravu, ni nekaj naravnega. Zato je tisto, kar največ velja, angažma za državo in družbo, obsoditi pa je treba nedejavnost in udobnost. To miselno linijo je Wulff zastopal kot ministrski predsednik in ta lajtmotiv bi lahko zaznamoval tudi Wulffov predsedniški mandat," meni Borchard.
Kot mladostnik postal skrbnik bolne matere
Dr. Michael Borchard kot pomembne za Wulffovo predsedovanje izpostavi tudi Wulffove izkušnje iz otroštva, ko je Wulff kot šestnajstletnik iz družine ločenih staršev prevzel skrbništvo nad materjo, ki je imela multiplo sklerozo: "Kot skrbnik hudo bolne matere se je že kot mladostnik naučil, kaj pomeni prevzemanje odgovornosti. Njegovo delovanje na različnih javnih in političnih funkcijah je vedno spremljalo zavedanje o nujnosti prevzemanja odgovornosti." In tudi iz svojega sedanjega družinskega življenja naj bi Wulff črpal pomembna izhodišča svojega političnega delovanja. "Wulff ni – in to je za nemškega predsednika zelo pomembno – vzvišen. Ima dva otroka, poročen je z zaposleno žensko. Skrbi, strahov in upanj običajnega človeka se 51-letni Wulff zaveda, jih pozna; iz njih in iz vzora človeka, kot ga podaja krščanska tradicija, Wulff črpa motivacijo za svoje delovanje," še pove Borchard.
Žena z nesrečno tetovažo na roki
Christian Wulff se zdi morda skoraj nekoliko sterilen. Morda je še dobro, da ima ob sebi 15 let mlajšo (drugo) ženo, ob kateri so nekateri zaradi njene tetovaže na rami vzdigovali obrvi. Tako deluje bolj človeški in manj popoln. Gre vendar za politika, ki se je že pri 34 s poznejšim kanclerjem Schroederjem spoprijel za mesto ministrskega predsednika Spodnje Saške. Kar nekoliko prezgodaj za nekoga, ki ga menda oblast prav nič ne draži. Za vsake sodbe je prezgodaj. Sodili – zares – bomo lahko šele čez pet let.
Popolnoma mi primanjkuje volja do oblasti in želja po podrejanju vseh okoli mene.
Očiten dokaz za to je njegova odločitev, da vodstvo ministrstva za socialne zadeve (gre za ministrstvo vlade dežele Spodnja Saška, op. P. B.) zasede z ministrico turškega rodu in da povsem prvič vodenje enega izmed ministrstev vlade katere od starih dežel v Zahodni Nemčiji nameni politiki z Vzhoda.
Zastopa liberalno-demokratski koncept pravne države; njegovo je prepričanje, da red, utemeljen na svobodi in pravu, ni nekaj naravnega. Zato je tisto, kar največ velja, angažma za državo in družbo, obsoditi pa je treba nedejavnost in udobnost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje