Vladajoča koalicija se namerava uskladiti glede imena kandidata za predsedniški položaj, nato pa bodo predlog predstavili opozicijskim socialdemokratom. Kanclerka Angela Merkel je že v ponedeljek dejala, da si želijo doseči čim širše soglasje glede novega predsednika države. Kandidat mora biti osebnost, ki bo sprejemljiva za vse, je poudarila. V Berlinu kot mogoče kandidate omenjajo zdajšnjo ministrico za delo Ursulo von der Leyen, sicer mater sedmih otrok, pa tudi finančnega ministra Wolfganga Schäubla, predsednika nemškega parlamenta (bundestag) Norberta Lammerta in še nekatere druge.

Köhler je v ponedeljek sporočil, da nepreklicno odstopa s položaja, saj so njegove nedavne izjave o nemški misiji v Afganistanu kljub poznejšim pojasnilom iz predsednikovega urada naletele na ostre kritike v nemški javnosti. Nič drugače ni bilo z naznanitvijo njegovega odstopa. Nemški center PEN meni, da je Köhler na cedilu pustil ljudi, ki so verjeli vanj.

V Nemčiji že drugi odstop
Odstop nemškega predsednika med finančno krizo v evroobmočju je dodatna težava za vlado nemške kanclerke Angele Merkel - prejšnji teden je odstopil tudi predsednik zvezne dežele Hessen Roland Koch, poleg tega pa je nemški vladi v zadnjem času padla javnomnenjska podpora.

Odstop Horsta Köhlerja je osrednja tema tako v nemškem tisku kot v sosednjih državah. Poljski časnik Rzeczpospolita ugotavlja, da je bil Köhler preveč občutljiv za politika in ni prenesel kritik, temveč se je obnašal kot vodja gospodarske ali finančne institucije. Da Köhler ni človek besed, ugotavlja avstrijski Die Presse, ki meni, da je bilo to, da ni bil politik, njegov največji bonus, hkrati pa tudi njegova največja pomanjkljivost.

Köhler je danes znova prišel v grad Bellevue, kjer je sedež nemškega predsednika in kjer je preživel šest let, ter se poslovil od sodelavcev. Predsednik je odločitev o odstopu sprejel sam, z njo pa je sodelavce in tudi kanclerko Merklovo seznanil šele, tik preden jo je sporočil javnosti.