Ameriška vojska je v Afganistanu že od leta 2001. Se bo vojna kdaj končala? Foto: EPA
Ameriška vojska je v Afganistanu že od leta 2001. Se bo vojna kdaj končala? Foto: EPA
Cia
Cia se na navedbe nekaterih ameriških medijev še ni odzvala, prav tako varuje identiteto ubitih agentov. Foto: EPA

Ameriški mediji poročajo, da je bil napadalec 36-letni Khalil Abu Mulal Al Balavi, doktor iz Jordanije, ki so ga jordanske obveščevalne službe aretirale že pred letom dni. Takrat naj bi ga rekrutirale jordanske oblasti in ameriška obveščevalna agencija (Cia), ki so bili prepričani, da so ga uspešno spreobrnili in mu naročili, naj v Afganistanu sodeluje pri iskanju voditeljev Al Kaide.

Balavijeva posebna naloga naj bi bila najti drugega moža Al Kaide, Ajmana Al Zavahirija. Cia je bila z delom Al Balavija zadovoljna, vendar pa naj bi on nekaj tednov pred napadom na Ciine agente začel pod krinko delati za Afganistan.

Srečanje s Cio pod pretvezo novih podatkov
Ameriški časnik Washington Post navaja dva ameriška uradnika, ki sta prepričana, da je napadalec poklical agente Cie in se dogovoril za srečanje v ameriškem oporišču v Afganistanu pod pretvezo, da jim bo posredoval nove informacije o voditeljih Al Kaide in predvsem Al Zavahiriju. Ko je prišel na dogovorjeno mesto, se je razstrelil ter ubil sedem Ciinih agentov in svojega pomočnika.

Po napadu so se pojavila ugibanja, kako se je lahko napadalec prebil skozi vse varnostne točke v oporišču. Washington Post ob tem navaja, da naj bi napadalca ob vstopu v oporišče pobral avto, nato pa naj bi ga odpeljali na dogovorjeno mesto, ne da bi ga temeljito pregledali. Cia se na navedbe ni odzvala.

Najhujši napad na ameriške obveščevalce
Napad v ameriškem oporišču Forward Operating Base Chapman v pokrajini Host v Afganistanu, ki meji na Pakistan, je bil najhujši napad na ameriške agente od napada na ameriško veleposlaništvo v Bejrutu leta 1983 dalje.

Cia ni izdala imen ubitih agentov niti podrobnosti o njihovem delu, saj želi zavarovati podatke o ameriških operacijah v Afganistanu. V javnost so pricurljale le informacije, da je med ubitimi tudi vodja oporišče, mati treh otrok.