V drugem krogu predsedniških volitev na Cipru je kandidat konservativne opozicije Nikos Anastasiades prejel 57,5 odstotka glasov, njegov protikandidat Stavros Malas pa 42,5 odstotka glasov volivcev.

Nekdanji minister za zdravje Malas je bil neodvisen kandidat s podporo zaradi krize v državi diskreditirane in nepriljubljene vladajoče komunistične stranke Akel. Malas je po objavi uradnih izidov že priznal poraz in čestital zmagovalcu.

Finančna pomoč Cipru konec marca
66-letni Anstasiades je tik pred volitvami ostro napadel vlado, ki je po njegovem mnenju Ciper postavila v izjemno zahteven položaj, saj mu ni ostalo nič več moči.
Čeprav so dogovor o obsegu in načinu fiskalnega prilagajanja na pogajanjih že dosegli, se še vedno ne morejo dogovoriti o morebitni privatizaciji državnih podjetij in stroških za dokapitalizacijo bank.

Med drugim bo moral Anastasiades končati pogajanja s predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, potem ko je Ciper junija lani EU zaprosil za finančno pomoč, 17 milijard evrov naj bi prejel šele v drugi polovici marca.

Združitev otoka
Od novega predsednika se med drugim pričakuje nadaljevanje zastalih pogovorov o ponovni združitvi otoka, ki potekajo v okviru Združenih narodov. Ciper je na grški in turški del razdeljen od leta 1974, ko je turška vojska zavzela severno tretjino otoka v odgovor na poskus državnega udara, cilj katerega je bil pridružiti otok Grčiji.

Načrt Združenih narodov za ponovno združitev otoka je turški del sprejel leta 2004, ni pa dobil podpore na referendumu na grškem delu otoka. V EU-ju je tako leta 2004 vstopil le grški del Cipra. Sever Cipra, ki se imenuje Turška republika severni Ciper, pa priznava samo Ankara.

Prav pomanjkanje napredka pri vprašanju razdelitve Cipra je trenutni predsednik Demetris Hristofias označil kot pomemben razlog za svojo odločitev, da se ne poteguje za vnovičen mandat.