Uredba določa cilj 55-odstotnega zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida za nove avtomobile in 50-odstotnega zmanjšanja emisij za nove kombije z letom 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 2021. Glavni cilj dogovora pa je 100-odstotno zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za nove avtomobile in kombije z letom 2035. Od tedaj v EU-ju ne bo mogoče prodajati novih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem.

Leta 2026 bo komisija v skladu z uredbo podrobno ocenila napredek pri doseganju cilja 100-odstotnega zmanjšanja emisij. Pregled bo upošteval tehnološki razvoj, tudi glede tehnologij na področju priključnih hibridov.

Pri prepovedi prodaje vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem bo veljala izjema za vozila, ki jih bodo poganjala sintetična goriva. Kot so sporočili s Sveta EU-ja, bo Evropska komisija predstavila predlog glede registracije vozil na ogljično nevtralna goriva po letu 2035.

Komisija je ob potrditvi podala izjavo, v kateri se je zavezala, da bo takoj po sprejetju uredbe podala izvedbeno uredbo za homologacijo tovrstnih vozil. S tem namerava vzpostaviti stroge postopke homologacije vozil, ki jih poganjajo obnovljiva goriva nebiološkega izvora. Vozila tako na primer ne bo mogoče zagnati, če v njem ne bo sintetičnega goriva.

Po posvetovanju z deležniki pa bo predvidoma jeseni letos predstavila še delegirani akt, v katerem bo opredeljeno, kako bi lahko sintetična goriva v luči danes potrjene uredbe prispevala k doseganju ciljev zmanjšanja izpustov CO2.

Izjema za sintetična goriva je bila zahteva Nemčije, ki je skupaj s še nekaj državami članicami blokirala dokončno potrditev uredbe. V soboto sta nato Berlin in Bruselj dosegla dogovor, ki so ga v ponedeljek podprli namestniki stalnih predstavnikov držav članic.

Danes je uredbo potrdil še Svet EU-ja v sestavi ministrov za energetiko. Večina držav, tudi Slovenija, je glasovala za. Italija, Romunija in Bolgarija so se glasovanja vzdržale, Poljska pa je glasovala proti. Evropski parlament je uredbo potrdil že februarja, tako da bo po objavi v uradnem listu začela veljati.

"Z današnjim končnim glasovanjem v Svetu EU je unija naredila pomemben korak k mobilnosti z ničelnimi izpusti. Smer je jasna: leta 2035 novi avtomobili in kombiji ne bodo smeli imeti izpustov," je ob potrditvi na Twitterju zapisal izvršni podpredsednik Evropske komisije, pristojen za zeleni dogovor, Frans Timmermans.

Za sintetična goriva primerni obstoječi bencinski servisi

Sintetična goriva so ogljično nevtralna goriva, primerna za uporabo v motorjih z notranjim zgorevanjem, pri čemer tehnologijo njihovega pridobivanja še razvijajo. Pridobivali jih bodo iz ogljikovega dioksida z uporabo zelene energije. Postopek poteka tako, da s pomočjo elektrolize najprej ločijo vodo na kisik in vodik, nato pa vodik zmešajo z ogljikovim dioksidom, ki ga pridobijo bodisi iz industrijskih postopkov ali z zajemanjem iz zraka.

S takšnim mešanjem nato nastane sintetični metanol. Tega rafinirajo v sintetično bencinsko ali dizelsko gorivo, ki lahko poganja motorje z notranjim zgorevanjem. Pri tem se ogljikov dioksid porabi, namesto da bi končal v ozračju, kar se sicer dogaja pri klasičnih gorivih.

Proizvodnjo v rafinerijah, kjer bodo pridobivali sintetična goriva, bodo morali poganjati obnovljivi viri energije, saj bo le tako zagotovljena ogljična nevtralnost. Prednost sintetičnih goriv je, da odpadejo težave z baterijami, poleg tega pa so za njihovo uporabo primerne obstoječe bencinske črpalke in polnjenje je hitro. Slaba stran so energetsko zelo potratni postopki pridobivanja, posebej elektroliza, ter visoki stroški.

Dogovor za širjenje mreže polnilnic za električna vozila

Pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta EU-ja so dosegli prelomni sporazum za razogljičenje prometa, skladno s katerim bodo v prihodnjih letih po Evropi postavili več polnilnih in oskrbovalnih postaj za vozila na alternativna goriva.

V Bruslju se zavedajo pomanjkanja zadostnega števila napajalnih postaj za električna vozila v Evropi in želijo, da bi se njihovo število v prihodnjih letih znatno povečalo.

"Sporazum pošilja jasen signal državljanom in drugim uporabnikom, da bo po vsej Evropski uniji nameščena uporabniku prijazna polnilna infrastruktura in črpalke za alternativna goriva, kot je vodik," je ob sprejetju začasnega dogovora dejal švedski infrastrukturni minister Andreas Carlson. Poudaril je še, da se bo njihovo število povečalo predvsem na ulicah urbanih območij in na avtocestah.

Evropska komisija je že julija 2021 predstavila predlog uredbe o infrastrukturi za alternativna goriva. Nova uredba naj bi med drugim uvedla jasno zavezujoče cilje glede polnilnih zmogljivosti, ki bodo povezani z velikostjo voznega parka v državah članicah in vzdolž vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), da bi zagotovili, da bodo do leta 2030 postavljene potrebne polnilne postaje.

Začasni sporazum ohranja temeljne vidike predloga komisije, ki bodo dejansko vplivali zlasti na podnebje, so po sprejetju dogovora sporočili iz Sveta EU-ja, ki mu trenutno predseduje Švedska. Začasni dogovor ob tem predvideva tudi nekaj sprememb prvotnega predloga.

Svet EU-ja je pojasnil, da so med drugim prilagodili skupno moč električnih polnilnic, največja razdalja med polnilnicami na cestnih odsekih z zelo majhnim prometom pa se lahko poveča.

Leta 2025 začetek uvajanja infrastrukture za težka vozila

Glede na specifično dinamiko težkih električnih vozil in dejstvo, da je trg manj razvit kot za lažja električna vozila, naj bi se leta 2025 začel postopen proces uvajanja infrastrukture, s katerimi želijo do leta 2030 pokriti vse ceste v omrežju TEN-T.

Za čim večjo učinkovitost naložb v polnjenje z vodikom in prilagajanje tehnološkemu razvoju so zahteve osredotočene na uvajanje infrastrukture za polnjenje s plinastim vodikom s posebnim poudarkom na mestnih vozliščih in multimodalnih vozliščih.

Evropska komisija: Gre za prelomni sporazum

Sprejetje dogovora so pozdravili v Evropski komisiji. "Gre za prelomni sporazum, ki bo omogočil prehod na promet brez emisij in prispeval k našemu cilju zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030," so zapisali v sporočilu za javnost.

V Komisiji so še prepričani, da bo predlagana uredba z zagotovitvijo minimalne infrastrukture za polnjenje po vsem EU-ju odpravila pomisleke potrošnikov glede težav pri polnjenju vozil.

Energetski ministri članic Unije naj bi v torek vendarle tudi dokončno odobrili prepoved prodaje novih avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje po letu 2035, potem ko je Nemčija dosegla izjemo za avtomobile na sintetična goriva.