Evropski parlament je v okviru svežnja Pripravljeni na 55 potrdil cilje zmanjšanja izpustov CO2 za nova osebna vozila in lahka gospodarska vozila. V Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS), največji slovenski nevladni organizaciji na področju varne mobilnosti, podpirajo ukrepe, ki bodo pripomogli k čistejšemu okolju in s tem tudi k večji kakovosti življenja.

Kot so zapisali v odzivu, so že več desetletij tako doma kot na mednarodni ravni aktivni soustvarjalci tlakovanja poti v novo, bolj trajnostno mobilnostno družbo. Evropske okoljske cilje, zbrane v svežnju Pripravljeni na 55, zato razumejo v širšem evropskem kontekstu, hkrati pa je nanje treba gledati skozi naše lokalne posebnosti, možnosti in vsekakor tudi priložnosti. "Ne nazadnje uspešnost zastavljenega evropskega cilja sloni na sposobnosti uresničevanja zastavljenih ciljev na nacionalnih ravneh," so zapisali.

Sprejeti realne in uresničljive ukrepe

Pri tem pa poudarjajo, da mora Slovenija sprejeti odločitve na področju zelene mobilnosti, ki bodo v naslednjih desetletjih realne in uresničljive, pri čemer breme ne sme pasti le na voznike osebnih vozil. Razlike v prometno mobilnostnih okoljih so namreč med članicami Evropske unije (EU) zelo velike, kar je posledica številnih dejavnikov.

"Se pa že danes nazorno kaže, da se evropske države v družbo bolj trajnostne mobilnosti peljemo z zelo različnimi hitrostmi. To je razumljivo in je treba jemati kot dejstvo, ob tem pa upoštevati oceno, kako hitro in za kakšno ceno se lahko Slovenija priključi doseganju zastavljenih ciljev, kaj šele ujame najbolj prometno in okoljsko razvite države članice EU-ja," so prepričani v AMZS-ju.

V AMZS-ju že dalj časa opozarjajo, da rešitev prehoda v bolj trajnostno mobilnost pri nas ni tako preprosta, da bi jo bilo mogoče doseči že zgolj z zamenjavo pogona v avtomobilih, da stroškov zelenega prehoda nikakor ne morejo nositi le vozniki osebnih vozil in da je naloga nacionalnih in nadnacionalnih institucij tudi skrb za zagotavljanje pravice do trajnostne mobilnosti (varne, svobodne, cenovno dostopne in okolju prijazne) za vse državljanke in državljane.

Slovenija je specifična

Vlado RS in druge pristojne institucije zato pozivajo, naj pripravijo in predstavijo celostno strategijo zelenega prehoda, v pogajanjih z EU-jem pa upoštevajo in zagovarjajo specifike slovenske mobilnosti, ki bodo močno narekovale hitrost potovanja Slovenije v bolj zeleno mobilnost.

Ob sprejetju tako pomembne odločitve za življenje državljank in državljanov v AMZS-ju pogrešajo podatke, kakšna bo struktura virov porabljene električne energije, kolikšni bodo stroški uveljavitve te odločitve in kako bo ta vplivala na dostopnost in na stroške mobilnosti v prihodnosti. Menijo, da ambiciozno zastavljeni cilji in kratek rok za njihovo doseganje od Vlade RS zahtevajo vsebinsko in časovno konkretno opredelitev ukrepov, s katerimi bo Slovenija ekonomsko vzdržno in okoljsko učinkovito uresničila zastavljene cilje prehoda v bolj trajnostno mobilnost.

Slovenija zaradi energetskega sistema oziroma preskrbe z električno energijo (kamor štejemo tudi polnilno infrastrukturo) ter geografskih in demografskih posebnosti po oceni ni pripravljena na tako silovit razmah električne mobilnosti.

Slovenci se še ne navdušujemo nad električnimi avtomobili

Ob tem pa ne gre prezreti, da večino prodanih (novih) avtomobilov na slovenskem trgu še vedno poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem. Kljub vsem finančno-davkoplačevalskim spodbudam, pozitivnim diskriminacijam, marketinškim in drugim naporom industrije in države je bilo denimo leta 2022 prodanih le 2293 električnih avtov, kar pomeni 4,94-odstotni tržni delež med novimi prodanimi avtomobili. "To vsekakor ni penetracija na trg, ki bi v naslednjih 12 letih obetala dvig s slabih petih na 100 odstotkov. Vsaj ne samo po sebi," opozarjajo v AMZS-ju.

Razloge za tako majhen delež električnih avtomobilov je treba po mnenju AMZS-ja iskati tudi v ceni, saj je električni avto v primerjavi s podobno funkcionalnim avtomobilom z motorjem na notranje zgorevanje pri nas izrazito dražji. Ob upoštevanju vseh naših mobilnostnih navad na eni strani ter gospodarsko-ekonomske moči, skupaj s slabo sposobnostjo hitrega prometno-infrastrukturnega prilagajanja na sodobne mobilnostne trende, obstaja utemeljena bojazen, da bosta do leta 2035, pa tudi po njem, rasla prodaja in uvoz rabljenih avtomobilov z motorjem na notranje zgorevanje iz razvitejših držav EU-ja, kar bo naš vozni park na dolgi rok samo še bolj postaralo, kar je seveda odmik tako od okoljskih ciljev kot tudi ciljev na področju prometne varnosti.