Skupina, ki vključuje Francijo, Italijo, Španijo in Združeno kraljestvo, je pismo s pozivom k označevanju poslala zunanji ministrici EU-ja Federici Mogherini v ponedeljek, v njem pa so zapisali, da so "navodila o označevanju izdelkov iz judovskih naselbin pomemben korak pri polni implementaciji politike EU-ja do ohranitve dvodržavne rešitve". "Širitev nezakonitih judovskih naselbin ogroža možnosti za pravičen in dokončen mirovni sporazum," so še dodali.

Podpisniki pisma menijo, da imajo potrošniki v EU pravico, da se jih ne "zavaja z lažnimi informacijami", in da morajo vedeti, od kod prihajajo izdelki, ki jih kupujejo, označevanje pa da bi se moralo izvajati v obliki zavezujoče zakonodaje, ki se jo sicer še pripravlja. Ob tem poudarjajo, da pobuda ni mišljena kot protiizraelska sankcija.

Pobudo je koordinirala Belgija, med preostalimi podpisniki pa so še Avstrija, Hrvaška, Danska, Finska, Irska, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Švedska in Slovenija, poroča EU Observer.

O pobudi naj bi razpravljali ob robu ponedeljkovega srečanja zunanjih ministrov v Bruslju.

Ideja o označevanju izdelkov iz spornih naselbin sicer ni nova: izvira iz odločitve EU-ja leta 2012, da "polno in učinkovito implementira zakonodajo EU-ja, da bi se nanašala na izdelke iz naselbin". Podobno pismo je 13 članic EU-ja leta 2013 poslalo predhodnici Mogherinijeve Catherine Ashton.

Spor Netanjahu – Obama ovira za sporazum?
Ob tem je treba dodati, da prostotrgovinski sporazum med EU-jem in Izraelom za izdelke iz naselbin določa le, da niso opravičeni carinskih dajatev, uvoz pa sicer ni omejen. Glede na to, da je uradno stališče Evropske komisije, da so naselbine nezakonite in ovira miru, pa ni najbolj razumljivo, zakaj skušajo članice EU-ja omenjene izdelke zgolj označiti, ne pa prepovedati njihovega uvoza.
Judovske naselbine, ki jih Izrael gradi na zasedenem palestinskem ozemlju, predstavljajo kršitev četrte Ženevske konvencije, Mednarodno kazensko sodišče pa jih označuje za vojni zločin.

Izrael vseskozi trdi, da so njegove naselbine zakonite in da se za neuspeh mirovnih prizadevanj ne more kriviti njegovo širitev. Ob tem EU krivi, da so zaradi njegovih posredovanj, ki naj bi izvirali iz "globoko zakoreninjenega evropskega antisemitizma", Palestinci manj pripravljeni na pogajanja.
EU sedaj čaka na ZDA, da se odločijo, ali je pred koncem Obamovega drugega mandata smiselno ponovno začeti z bližnjevzhodnimi mirovnimi pogajanji. Viri v Washingtonu sicer poročajo, da je osebni odnos med predsednikom Obamo in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem tako slab, da ni upati na ameriško pobudo.