Zunanji ministri, med njimi tudi Karl Erjavec, so o politiki severnoatlantskega zavezništva do nadaljnje širitve razpravljali v torek zvečer na delovni večerji v Bruslju pred septembrskim vrhom v Walesu.

Črna gora bo takrat dobila le pogojno vabilo, Nato pa bo začel okrepljene pogovore o članstvu in se o vabilu odločil do konca prihodnjega leta.

Za vabilo Črni gori se je vseskozi zavzemala Slovenija skupaj s Hrvaško, a temu niso bile naklonjene starejše in predvsem zahodnoevropske zaveznice, ki menijo, da država še ni dovolj pripravljena na ta korak, še posebej zaradi pomanjkljivosti na obveščevalnem področju.

"Gre v bistvu za pogojno vabilo," je dejal slovenski zunanji minister, ki pričakuje, da bo Črna gora dosegla ustrezen napredek na varnostnem področju, tako da bo do konca prihodnjega leta dejansko dobila vabilo.

Gruzija le s krepitvijo sodelovanja
Mnenje članic zavezništva je bilo deljeno tudi pri vprašanju Gruzije, ki je na kaotičnem vrhu v Bukarešti leta 2008 dobila obljubo, da bo nekoč postala članica, kar pa je razjezilo Ruse in čez nekaj mesecev se je zgodilo rusko vojaško posredovanje v nekdanji sovjetski republiki.

Po sklepih iz Bukarešte je sicer naslednji korak Gruzije akcijski načrt za članstvo, o katerem pa ni konsenza, saj bi to še bolj razjezilo Rusijo, ki je močno nenaklonjena širjenju zahodnega vojaškega zavezništva proti njenim mejam.

Zato so se Natove članice na pobudo baltskih držav in Poljske dogovorile o celovitem svežnju ukrepov za krepitev sodelovanja z Gruzijo, ki bo vključeval razvoj obrambnih zmogljivosti, občasne vaje in usposabljanje v Gruziji ter krepitev Natove pisarne za zvezo v Tbilisiju.

Če bi Gruzija postala članica Nata, bi moralo zavezništvo v skladu s petim členom pogodbe v primeru nove vojne z Rusijo priskočiti na pomoč pri njeni obrambi.

Na vrhu leta 2008 sta Nemčija in Francija odbili ameriški predlog, da se Ukrajini in Gruziji ponudi akcijski načrt za članstvo, a so članice obljubile, da bosta lahko obe državi nekoč postali članici zavezništva. Ukrajina je to željo pozneje opustila, medtem ko si Gruzija članstva še vedno želi.

Gruzijska zunanja ministrica Maia Panjikidze je dejala, da nad odločitvijo ni razočarana, saj bo ponujeni sveženj ukrepov pomagal k približevanju zvezi Nato in bo Gruzijo pripeljal še bližje članstvu.

Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je sicer vztrajal, da vrata Nata ostajajo odprta za nove članice, pri čemer nobena druga država nima veta do širitve, s čimer je imel v mislih Rusijo.

A diplomati so povedali, da je na razpravo vseeno močno vplivala kriza v Ukrajini in nekatere baltske ter vzhodnoevropske zaveznice so se zavzemale, da Gruziji ponudijo vabilo za članstvo in s tem pošljejo močno sporočilo Moskvi.

Makedonija mora rešiti spor z imenom
Na poti v Nato sta tudi BiH in Makedonija, a širitvena razprava v preteklih mesecih je bila osredotočena na Črno goro in Gruzijo, saj je Makedonija zaradi nerešenega spora z Grčijo glede imena še vedno v slepi ulici, BiH pa tudi še ni izpolnil pogoja iz Talina glede rešitve vprašanja vojaškega premoženja.

Zaveznice so se sicer po Erjavčevih besedah v torek dogovorile, da bodo po jesenskih volitvah v BiH-u okrepile pogovore s to državo. Glede Makedonije pa zaradi še vedno nerešenega vprašanja imena ni sprememb, obžaluje minister in upa na premik pri iskanju kompromisa.